V torek, 6. februarja, praznujemo dan varne rabe interneta. Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, so tudi letos pripravili zanimive aktivnosti, ki se povezujejo s sloganom »Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.« Vsebine na internetu ustvarjamo vsi uporabniki. Če ustvarjamo kakovostne vsebine, potem nam to koristi vsem.

Dan varne rabe interneta 2018 bo potekal v torek, 6. februarja 2018, pod sloganom »Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.« Cilj prihajajočih aktivnosti v okviru meseca varne rabe interneta je spodbuditi vse deležnike k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse, še posebej za najmlajše uporabnike interneta. Hkrati je tudi povabilo vsem uporabnikom interneta, da na internetu z drugimi komunicirajo na spoštljiv način in tako prispevajo k pozitivni digitalni izkušnji.

Tudi na šoli smo se v okviru projekta Zdrava šola pogovorili o varni rabi interneta in v pritličju šole uredili kotiček, kjer si lahko sami preberete in ogledate nekaj opozoril in nasvetov, kako varno uporabljati internet, socialna omrežja in mobilne telefone.

Foto galerija

O dnevu varne rabe interneta

Več kot 100 držav iz celega sveta vsako leto drugi torek v februarju praznuje dan varne rabe interneta. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet INSAFE (www.saferinternet.org), v katerem delujejo nacionalni točke osveščanja o varnih ter učinkovitih načinih rabe interneta ter IKT tehnologij. Znotraj mreže že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI (www.safe.si).

Na šestih od sedmih celin je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij. Od leta 2004, ko je dan varne rabe interneta potekal prvič, je znatno prerastel evropske geografske meje in ga sedaj praznujejo že v več kot 100 državah po celem svetu, od Brazilije do Japonske in Kenije.

https://safe.si/aktivnosti/dan-varne-rabe-interneta/dan-varne-rabe-interneta-2018

Za izvedbo aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta so na spletni strani safe.si pripravili nova gradiva:

Kratke video nasvete za otroke in najstnike »Sejfko sprašuje…strokovnjak odgovarja«:

Plakat s pravili za varno uporabo spleta, ki so ga na safe.si pripravili posebej za prostore, kjer se zadržujejo otroci in mladi.

10 naj nasvetov za starše

  1. Zaščitite svoj  računalnik in mobilno napravo s požarnim zidom in protivirusnim programom, ki ga redno posodabljajte. Če tega ne zmorete sami, poiščite pomoč.
  2. Računalnik postavite v dnevni prostor ter skupaj s svojimi otroki raziskujte internet. Pustite jim, da vas tudi oni naučijo česa o novih tehnologijah.
  3. Določite družinska pravila, koliko prostega časa na dan ali na teden lahko otroci preživijo na internetu oz. z mobilno napravo.
  4. Naj prepoved interneta ne bo način reševanja morebitnih težav. Z otroki vzpostavite dialog o tem, kaj počnejo na spletu. Otroci naj zaupajo svojim občutkom – če jim je zaradi česar koli na internetu neprijetno, naj vam o tem povedo.
  5. Otroci naj na internetu ne objavljajo svojega naslova, telefonske številke, naslova elektronske pošte, šole, ki jo obiskujejo, in drugih osebnih informacij. Kjer se da, naj uporabljajo vzdevek, ki ne razkriva njihove identitete.
  6. Nadlegovanje, trpinčenje preko spleta in drugih tehnologij je nedopustno. Naučite svoje otroke, da pravila lepega obnašanja veljajo tudi na spletu. Učite jih, da je razlika med tem, kaj je prav in kaj ne, na internetu enaka kot v resničnem življenju.
  7. Otroke poučite, da sta posedovanje in uporaba piratskih kopij računalniških programov, filmov in glasbe nezakonita. Pojasnite jim, da je nezakonito presnemavanje rezultatov dela drugih ljudi povsem enako, kot če bi to ukradli v trgovini.
  8. Otroke učite, da ni nujno, da vse, kar preberejo ali vidijo na internetu, tudi drži. Spodbujajte jih, naj vas, če niso prepričani, vprašajo in preverijo še druge vire.
  9. Otrokom prepovejte, da bi se brez vaše vednosti sestajali s »prijatelji« z interneta. Pojasnite jim, da internetni prijatelji morda niso to, za kar se izdajajo.
  10. Zavedajte se, da noben filter za neprimerno vsebino ni 100-odstoten. Filtri so morda primerna rešitev za mlajše otroke, pri večjih pa se ni priporočljivo zanašati nanje. Otrok bo slej ko prej naletel na določene vsebine (pri prijatelju, v knjižnici) – morda je bolje, da ste takrat poleg.

https://safe.si/starsi/10-naj-nasvetov-za-starse

Starševski nadzor nad mobilnimi telefoni

Otroci uporabljajo (pametne) telefone za brskanje po spletu, za pogovore in izmenjavo fotografij preko družabnih omrežij z ljudmi, ki jih poznajo in tudi s tistimi, ki jih še nikoli niso srečali. Starši so lahko v skrbeh, kako otroku zagotoviti svobodo za razvoj in mu sočasno zagotoviti varnost. V luči tega številni starši razmišljajo o uvedbi aktivnejšega nadzora nad otroki z uporabo aplikacij za starševski nadzor, ki jih naložijo na svoj in na otrokov mobilni telefon. Pri tem se je treba zavedati problematike posega v otrokovo zasebnost.

Slovenski operaterji, po nam dostopnih informacijah, ne nudijo naročniških paketov z možnostjo posebnega nadzora nad gibanjem in vedenjem otrok in mladostnikov. Slovenski ponudniki mobilne telefonije nudijo možnost omejitev klicev na plačljive številke in tehnično pomoč pri nastavitvah starševskih kontrol za mobilne telefone.

Aplikacije starševskega nadzora, ki jih je mogoče najti v Google Play trgovini (pa tudi App Store na iPhone in iPad), nudijo različne možnosti in stopnje starševskega nadzora. Nekatere aplikacije omogočajo nadzor nad lokacijo gibanja telefona in določitev območij gibanja ter obveščajo, kdaj je prišel ali odšel iz določenega območja. Druge aplikacije poleg nadzora lokacije beležijo opravljene klice, prejete in poslane SMSečas uporabe posameznih iger in aplikacij (Facebook, Viber, Snapchat,…), obiskanost posameznih spletnih strani …

Staršem, ki se odločajo ali bi spremljali uporabo otrokovih mobilnih naprav, so lahko v pomoč želje in pojasnila najstnikov (11 do 18 let), ki so jih zbrali angleški raziskovalci leta 2017 v okviru programa Childnet Digital Leaders. Najstniki so povedali, da želijo:

  • da starši razumejo, da je internet pomemben del njihovega življenja,
  • da razumejo, kaj doživljajo, ker jim bodo lahko s tem bolje pomagali,
  • da naj bodo previdnejši glede njihovih čustev in naj z njimi ravnajo skrbno in spoštljivo v primeru neprimernih dogodkov na spletu,
  • svobode, zaupanja in neodvisnost,
  • da razumejo, da se zavedajo, da bodo delali napake in da jih bodo lahko starši vodili do rešitev.
Možne posledice nadzora

Problemi, ki se pojavijo zaradi aplikacij nadzora, so:

  • povečana potreba po prenosu podatkov preko mobilnega omrežja in večja poraba električne energije (krajši čas trajanja akumulatorja).
  • Vdor v osebni prostor otroka: starši globoko posežejo v zasebnost otroka in vzpostavijo temeljit nadzor nad njegovim mobilnim telefonom. Pravice otrok so posebej zaščitene tudi na ravni konvencij: 13. člen Konvencije o otrokovih pravicah (OZN) pravi, da ima otrok pravico do svobode izražanja, ki vključuje svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug način po otrokovi izbiri.
  • Otroci se običajno družijo z vrstniki, kar pomeni, da se nadzor razširi na otroke, katerih starši niso dali dovoljenja za spremljanje (npr. poslušanje otrokovih pogovorov, snemanje s kamero telefona, branje SMS sporočil). Takšne primere obravnava Kazenski zakonik v 137. členu, 138. členu in 139. členu
  • Varnost osebnih podatkov: podatki se shranjujejo na strežniku ponudnika, katerega zaščita pred vdori ni znana. Potencialno obstaja možnost, da nekdo izvede vdor na strežnik ponudnika, pride do podatkov o otroku ter jih izkoristi za nasilna oz. druga kazniva dejanja (izsiljevanje, ugrabitev itd.). Otrok lahko postane, zaradi pretirane potrebe staršev po nadzoru, žrtev kibernetskega nasilja.
  • Najstniki so tehnično spretni in bodo hitro ugotovili, da so pod nadzorom, če bodo starši aplikacijo namestili na skrivaj. Na ta način starši tvegajo porušitev zaupanja z otrokom. Najstniki lahko tudi na različne načine zaobidejo nadzor, tudi z namestitvijo aplikacij, ki ščitijo pred nadzorom.

Sodelovanje in zaupanje med starši in najstniki je zelo zahtevno in občutljivo iskanje ravnotežja: najstniki želijo čim več svobode, starši želijo čim večjo varnost. Uspeh je mogoče doseči le z varnimi in smiselnimi kompromisi.

https://safe.si/starsi/starsevski-nadzor-nad-mobilnimi-telefoni