svetovni-dan-dusevnega-zdravja2Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja 10. oktobra poskušamo opozoriti na duševne težave, strahove in motnje, ki so žal zelo pogosto del našega vsakdana. Tudi otroci in mladostniki se srečujejo z velikimi zahtevami, stresom, občutkom nemoči, nesprejemanja, kar vse lahko vodi v različne oblike duševnih stisk.

Zdravošolci so seveda razmišljali tudi o tej ne tako prijetni temi in pripravili nekaj plakatov, ki si jih lahko ogledate v kotičku zdrave šole pri dežurnem učencu v pritličju.

* * *

Duševno zdravje je neločljiv del celotnega zdravja posameznika in je tudi vir blaginje. Je mnogo več, kot le odsotnost duševne bolezni. V zadnjih letih se je uveljavil koncept pozitivnega duševnega zdravja, ki ga sestavljajo področja kot so posameznikovo notranje psihično stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, nadalje njegovi odnosi z drugimi, njegovo vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi ter problemi in doprinaša skupnosti, v kateri živi.

Posameznik ima tekom svojega življenja lahko težave na enem ali več področjih duševnega zdravja. Kadar težave pomembno ovirajo njegovo vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah. Med najpogostejšimi duševnimi motnjami sodobnega časa so stresne motnje, tesnobnost in depresija. Z različnimi aktivnostmi in programi si prizadevamo za krepitev duševnega zdravja ljudi ter za zgodnje prepoznavanje in obravnavo duševnih težav in motenj.

Glede na raziskave bo eden od treh Evropejcev predvidoma enkrat v življenju izkusil težave v duševnem zdravju, toda večina v sedanjih razmerah ne bo deležna hitre in učinkovite prve pomoči v primeru hude stiske. Prispevati želimo k večjemu prepoznavanju, destigmatizaciji ter k hitrejši in učinkovitejši (prvi) pomoči ljudem v duševni stiski ter opozarjamo na slabo prepoznavanje anksioznih motenj.

Spregovorimo o svojih težavah

V svetu bodo na različne načine obeležili svetovni dan duševnega zdravja. V Angliji so na primer začeli s kampanjo Vzemi si 10 minut časa za pogovor (Take 10 Together ) s prijateljem, družinskim članom, sodelavcem, sošolcem o njegovem duševnem zdravju. Pogovor o počutju, duševnem zdravju in boleznih lahko pomaga vsem, da se razbremenijo, se počutijo slišane in morda najdejo nove rešitve za svoje težave. Gre za pobudo, da si vsak vzame vsaj 10 minut časa za pogovor z nekom od svojih bližnjih. Raziskave namreč kažejo, da večina ljudi – tako tistih, ki imajo težave v duševnem zdravju, kot tudi tistih, ki jih nimajo – zaradi stigme, strahov in nezaupanja o svojih duševnih težavah težko spregovori.

V Sloveniji letos v fokusu prve psihološke pomoči posebno pozornost namenjamo anksioznim motnjam in pogovorom o njih, saj so med najbolj pogostimi duševnimi motnjami, ki v zadnjih letih še naraščajo, po drugi strani pa so slabo prepoznavne.

Pogovor z najbližjimi lahko ublaži duševno stisko

Tudi mi želimo prispevati k boljšemu prepoznavanju in destigmatizaciji ter k hitrejši in učinkovitejši (prvi) pomoči ljudem v duševni stiski. Zato spodbujamo vse, da si v oktobru, ko obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, vzamejo čas za vsaj kratek pogovor s svojimi najbližjimi o duševnem zdravju, počutju, strahovih in stiskah. Pri tem se je pomembno zavedati, da za tak pogovor ni treba biti strokovnjak za duševno zdravje. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je še dodala: »Dovolj je, da izberemo primeren čas in prostor, sogovornika ne prekinjamo ali mu ne skačemo v besedo, ga ne obsojamo, ne vrednotimo povedanega, ampak ga pazljivo poslušamo, mu nudimo podporo, razumevanje in zaupljivo ozračje,« ter pojasnila: »Primeri vprašanj, ki spodbujajo tak pogovor, so na primer, kako se trenutno počutiš, kaj čutiš/doživljaš, kako dolgo že trajajo ti občutki, kdo ali kaj ti lahko pomaga.«

Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku

  1. Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.
  2. Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.
  3. Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.
  4. Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.
  5. Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.
  6. Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.
  7. Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.
  8. Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.
  9. Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.
  10. Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.

Kje poiskati pomoč?

  • Osebni zdravnik ali dežurna služba v vašem zdravstvenem domu.novi_tom
  • Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic.
  • V eni od desetih psiholoških svetovalnic:   031 704 707, e-naslov:  info@posvet.org,  (naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; 031 778 772; e-naslov: svetovalnica@nijz.si (naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro) – svetovalnici v Celju in Laškem.
  • 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka, 24 ur na dan, klic je brezplačen).
  • 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen).
  • 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, www.nebojse.si

Vir:
http://www.nijz.si/sl/10-oktober-2016-svetovni-dan-dusevnega-zdravja

 

* * *

Ugotovitve raziskav kažejo, da se je pri večini odraslih oseb z duševno motnjo duševna bolezen prvič pojavila že v otroštvu ali mladostništvu. Zato je ključno spremljanje duševnega zdravja, preprečevanje nastanka duševnih motenj in krepitev pozitivnega duševnega zdravja že od ranega otroštva in mladostništva dalje.

Dejavnike tveganja za razvoj duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih lahko razdelimo v več kategorij, ki se med seboj prepletajo:

  • individualni dejavniki (npr. različne biološke predispozicije kot so genetska obremenjenost; psihološke značilnosti posameznika kot so določene osebnostne značilnosti, denimo impulzivnost, agresija; življenjski slog posameznika, denimo ali uporablja psihoaktivne substance…)
  • družinski dejavniki (npr. stil komunikacije v družini; prisotnost duševne motnje v družini, zloraba alkohola v družini…)
  • dejavniki okolja (npr. sociekonomske značilnosti širšega in ožjega okolja v katerem mladostnik živi kot so denimo dostopnost do pomoči…)

V mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB) so dejavniki tveganja za psihosocialni razvoj

  • težave, ki so povezane z otrokovo primarno družino (npr. neugodni odnosi v družini, neustrezne ali izkrivljene komunikacije v družini, duševne motnje v družini, odklonskost ali invalidnost v otrokovi družini).
  • težave, povezane z otrokovimi značilnostmi (npr. stresogeni dogodki ali okoliščine, ki so pogojene z otrokovo drugačnostjo).
  • težave, povezane z vzgojo in izobraževanjem (npr. dolgotrajni medosebni stresi povezani s šolo). – težave, povezane s socialnim okoljem (npr. neugodno neposredno okolje, akutni življenjski dogodki, družbeni stresorji).

Določene dejavnike tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem predstavljajo tudi socialno-ekonomske značilnosti okolja, v katerem otrok in mladostnik odrašča.

Vir:

http://www.zdravjemladih.si/data-si/file/dusevno_zdravje.pdf

 

* * *

Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization; kratica SZO ali WHO) duševno zdravje opredeljuje kot stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.

Duševno zdravje se nanaša na široko paleto dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s komponento duševnega zdravja, ki je sestavni del definicije zdravja, ki ga SZO pojmuje kot »stanje popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja«. Zdravje torej ne pomeni samo odsotnosti bolezni, temveč tudi določeno stopnjo telesnega in duševnega razvoja ter socialne blaginje, kar je neizogibno vpeto med determinante zdravja (individualne, okoljske, družbene, institucionalne, …). To je povezano s spodbujanjem dobrega počutja, preprečevanjem duševnih motenj, ter zdravljenjem in rehabilitacijo oseb z duševnimi motnjami.[2] Na duševno zdravje vplivajo številni osebnostni dejavniki, dejavniki iz okolja (biološki, psihološki, sociološki, ekonomski, politični in kulturni), družinska struktura ter z njo povezani medosebni odnosi, odnosi na delu, zaposlitvene možnosti, zdravstveno in socialno stanje in drugi dejavniki.

Vir:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1evno_zdravje

* * *

Povzela:
Mojca Saje

10. oktober 2016 – Svetovni dan duševnega zdravja

Related Images:

(Skupno 983 obiskov, današnjih obiskov 1)