»BRANJE KNJIG JE KOT POGOVOR Z NAJBOLJŠIMI LJUDMI VSEH ČASOV.«
Rene Descartes
Naša šolska knjižnica ima častivredno preteklost, saj je tesno povezana z zgodovino osnovnega šolstva v Novem mestu, o kateri je obsežno pisal starosta dolenjskih knjižničarjev, Bogo Komelj, v publikaciji Visoki jubileji, ki je izšla ob 50-letnici naše šole. V njej je zapisal, da je bila v gradbenem načrtu bodoče šole predvidena knjižnica z govorilnico v prvem nadstropju današnjega poslopja, v samem središču nove zgradbe, kar popolnoma ustreza sodobnim zahtevam o postavitvi knjižnice v šoli. Vendar v poznejših poročilih o preteklosti šole ni zaslediti, da je šola imela poseben prostor za knjižnico.
Dejstvo je, da so se njena lokacija in velikost, obseg gradiva in vodenje knjižnice skozi zgodovino šole spreminjali zaradi najrazličnejših vzrokov[1]. Ker je bila naslednica novomeške ljudske šol, je ob odprtju 1929. leta podedovala gradivo za učiteljsko in šolarsko knjižnico. Natančnih podatkov, kako je knjižnica delovala ni, saj je bila 6. aprila 1941 ob bombnem napadu popolnoma uničena.
Iz pričujočih publikacij in današnjega arhiva na šoli lahko povzamemo, da so v nižjih razredih bile razredne knjižnice in so izposojo vodile učiteljice, v višjih razredih je poslovala knjižnica med odmori, ko so dobri razredniki prinašali knjige v razred, jih po željah porazdelili med učence in jih ob vračanju na določen dan spet zamenjali. Kako je vodil učitelj statistiko, ni znano in prav tako ne, s kakšnimi sredstvi se je knjižnica vzdrževala. Marsikdaj so učenci darovali knjižnici lastne prebrane knjige, po spominu pa je znano, da so prirejali tudi zelo dobro obiskovane mladinske igre v prid šolske knjižnice[2].
Današnja knjižnica ima korenine v šolskem letu 1966/67, ko je končno dobila poseben prostor za 7344 knjig v dveh učilnicah v drugem nadstropju srednjega trakta šole (nad veliko telovadnico). Knjižnico je vodila učiteljica-slavistka Elizabeta Vardjan in skrbela za bralno kulturo 1556 učencev, leta 1969/70 pa celo za 1844 učencev in 8594 knjig.
Tega leta so na Katji Rupena prvič organizirali bralno značko in prejelo jo je 949 učencev. Prva gosta na zaključni prireditvi sta bila pisatelj Anton Ingolič in France Bevk, eden od pobudnikov tega velikega gibanja, obiskal nas je(v zadnjem letu svojega življenja.
Knjižnica je vodila inventarne knjige brez AIK in UDK kataloga.
- leta, ko sta bili zgrajeni Osnovni šoli Grm in Bršljin, je bila Katja Rupena razdeljena na tri dele. Razdeljeni so bili učenci, učitelji in tudi knjižni fond . Vendar o tem, kako je potekala delitev knjižnega gradiva ni natančnih podatkov.
Knjižnico je od leta 1971 do leta 1982 vodila učiteljica Marija Avsec, po njeni upokojitvi je vodenje prevzela Vlasta Stokanovič.
Leta 1994 se je zaradi velikega števila učencev, obsega dela in normativov, ki so veljali, v knjižnici polovično zaposlila knjižničarka Albina Simonič. Od tega leta dalje, je začela knjižnico na naši podružnični šoli voditi in enkrat tedensko izposojati gradivo knjižničarka z matične šole (do tedaj so knjižnico vodile učiteljice ). Po odhodu Albine Simonič 1999 leta, je v knjižnico prišla Nevenka Granda, po odhodu Vlaste Stokanovič 2004, pa je eno šolsko leto polovično delala tudi Vlasta Pincolič.
Kot je bilo omenjeno, je knjižnica delovala v različnih pogojih, v zelo težavnih je delovala od 1977 (9711 enot gradiva) do 1996 (15000 enot gradiva, od tega 9998 enot že računalniško evidentiranega gradiva), ker se je število učencev večalo. Zaradi prostorske stiske – pomanjkanja učilnic, se je knjižnica preselila v pritličje v levi trakt šole na pičlih 40 kvadratnih metrov. Za osemsto petdeset učencev in učiteljev je bila možna le pultna izposoja.
1991 je dobila knjižnica računalniško opremo in s tem začetek računalniške obdelave in izposoje gradiva z računalniškim programom Šolska knjižnica 4.12 SAOP.
Leta 1996 so se prostorski pogoji spremenili na bolje. Knjižnica se je povečala iz 40 na 130 kvadratnih metrov. Prizadevna knjižničarka Vlasta Stokanovič je na novo postavila in uredila sodobno šolsko knjižnico, ki je postala učencem in učiteljem prijazna. Gradivo je bilo razdeljeno v tri prostore: oddelek za leposlovje, čitalnico s strokovnim gradivom za učence in strokovno knjižnico za učitelje.
Istega leta smo postali pridruženi člani sistema COBISS.
Naša knjižnica se danes razprostira na enaki površini, le da je v lanskem, Trubarjevem letu obnovljen oddelek za izposojo in čitalnica za učence. Postala je sodobno urejena, svetla, prijazna, kjer vedoželjni učenci iščejo informacije, najdejo prostor za delo in sprostitev ob dobri knjigi. Po zaslugi likovnega pedagoga Valterja Rabiča in učencev, ki obiskujejo izbirni predmet likovno snovanje, je polepšana z umetninami, ki jih ustvarjajo pri tem predmetu.
Čeprav njena lokacija ni idealna, je osrednji prostor v šoli, kjer se zbira knjižno in neknjižno gradivo. Na ta način zagotavlja različne vrste informacij, s katerimi podpira in sodeluje pri izvajanju delovnega in vzgojnega načrta šole.
Svojim uporabnikom, učencem in vsem strokovnim delavcem na šoli nudi prost dostop do vseh vrst informacij, kar jim omogoča ustvarjalno učenje in raziskovalno delo. Knjižnica ustrezno hrani vse vrste gradiv, dokler so le ta relevantna za uporabnike. Knjižnično gradivo, ki ima letos že 18005 računalniško vodenih enot na matični šoli in 813 enot na podružnici, obsega knjige, ki si jih lahko izposojajo vsi uporabniki in neknjižno gradivo, ki si ga lahko izposojajo učitelji.
Knjižno gradivo je razdeljeno na: leposlovno zbirko, razdeljeno po treh starostnih stopnjah, poučno gradivo za učence, ki je postavljeno po sistemu UDK, zbirko strokovnega gradiva za učitelje, ki je tudi urejena in postavljena po sistemu UDK ter priročno zbirko učbeniškega gradiva za učitelje.
Neknjižno gradivo obsega avdio in video kasete ter elektronske medije: CD, DVD, ki so na razpolago učiteljem za uporabo v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Periodični tisk obsega 28 naslovov strokovnih revij za učitelje in 15 naslovov za učence.
V knjižnici se izvaja tudi bibliopedagoško delo v skladu z učnim načrtom in letnim delovnim načrtom šole – knjižnična informacijska znanja (KIZ). To so tista znanja in veščine, ki si jih učenci pridobijo medtem, ko v knjižnici, pod vodstvom in usmerjanjem knjižničarke, rešujejo določene učne naloge s katerimi želi učitelj doseči učno-vzgojne cilje nekega predmeta. Ure KIZ so zato načrtovane, organizirane in izvajane ob sodelovanju učitelja in knjižničarke. Letno so v vsakem oddelku od prvega do devetega razreda načrtovane po 4 pedagoške ure KIZ. Ob koncu prve triade se učenci samostojno orientirajo v šolski knjižnici, v njej se znajo pravilno obnašati, upoštevati knjižnična pravila, znajo pravilno ravnati s knjižničnim gradivom in ločijo leposlovno in poučno gradivo ter knjižno in neknjižno gradivo. Ob koncu druge triade vedo kako nastane knjiga od ustvarjalca do založnika in uporabnika, poznajo njene fizične dele in bibliografske podatke, spoznajo tudi sekundarne informacijske vire in znajo uporabljati priročnike (enciklopedije in leksikone). Ob koncu devetletke pa znajo učenci že poiskati vire informacij na različnih nosilcih, iz zbranih podatkov znajo izluščiti zanje ustrezne informacije in jih uporabiti pri svojem delu ter poznajo lokacijo in funkcijo knjižnic in drugih ustanov (arhivi muzeji, založbe.) v domačem okolju.
Poleg tega se v knjižnici izvaja individualno bibliopedagoško delo ob izposoji, interesne dejavnosti, delo z mladimi bralci, Bralna značka pod okriljem ZPMS, obeležujejo se spominski dnevi in priložnostne tematske razstave. Poteka tudi sodelovanje pri naravoslovnih, kulturnih, tehniških in športnih dnevih, pripravi srečanj z umetniki – ustvarjalci literature za otroke, roditeljski sestanki bralna delavnica za starše prvih razredov, sodelovanje z osrednjo Knjižnico Mirana Jarca v projektu Rastem s knjigo.
Šolska knjižnica je zato poseben prostor na šoli, ker se v njej hranijo in zbirajo zakladi človeške modrosti in ustvarjalnosti. Pravijo ji tudi srce šole, ker vanjo prihajajo učenci in učitelji zaradi želje po branju, znanju in druženju.
[1 0 pretekl]osti delovanja knjižnice izvemo tudi v publikaciji »Zgodovina osnovnega šolstva v Novem mestu in Osnovne šole Center« našega kolege Toneta Andrejčiča. [2] Bogo K:omelj: POL TISOČLETJA OSNOVNEGA ŠOLSTVA V NOVEM MESTU, 1979, Novo mesto, Visoki jubileji
DEJAVNOSTI ŠOLSKE KNJIŽNICE
Šolska knjižnica opravlja naslednje dejavnosti:
1. nabava, obdelava in izposoja gradiva;
2. izvajanje knjižničnih informacijskih znanj (KIZ) za učence od 1. do 9. razreda;
3. priprava razstav (ob pomembnih obletnicah, knjižnične novosti…);
4. razvijanje bralne kulture učencev skozi dejavnosti BRALNE ZNAČKE;
5. organizacija kulturne prireditve ob zaključku bralne značke;
6. sodelovanje v republiškem bralnem projektu RASTEM S KNJIGO;
7. izposoja učbeniških kompletov učencem od 1. do 9. r. po Pravilniku o učbeniških skladih.
KNJIŽNIČNI RED
• KNJIŽNICA je kulturni prostor, namenjena je učenju, branju, iskanju gradiva in informacij ter izposoji.
• Veljajo ista pravila obnašanja kot v učilnicah – mir in tišina.
• V knjižnične prostore je dovoljen vstop le v šolskih copatih.
• Uporaba mobilnih telefonov ni dovoljena.
• Potrebno je imeti odgovoren odnos do knjižničnega gradiva in opreme.
• Gradivo je mogoče iskati samostojno ali pa s pomočjo knjižničarke.
• Za uporabo neknjižnega gradiva (videokasete, zvočne kasete, CD) je potreben dogovor s knjižničarko.
• Knjižnica omogoča tudi uporabo elektronskih virov informacij po predhodnem dogovoru.
UPORABA RAČUNALNIKA
V šolski knjižnici uporabljamo računalnik za:
· iskanje gradiva po katalogu cobbbis
· iskanje informacij preko interneta;
· pisanje in oblikovanje besedil.
Uporaba računalnika je praviloma omejena na 15 minut po vnaprejšnjem dogovoru s knjižničarko (prijavna lista).
Šolskega računalnika ni dovoljeno uporabljati za:
· igranje igric, nakupovanje ali uporabo IRC-a;
· obiskovanje spornih strani (teroristična dejavnost, pornografija);
· brisanje, spreminjanje ali nameščanje programov.
Uporabnik, ki zlorablja obstoječa pravila, izgubi pravico do dostopa.
KNJIŽNIČNO GRADIVO
Šolska knjižnica OŠ Center (centralna in podružnična šola) ima okrog 18 000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva, ki je dosegljivo v prostem pristopu:
1. knjižno gradivo (leposlovje, poučna in strokovna literatura);
2. referenčno gradivo (enciklopedije, atlasi, slovarji, leksikoni);
3. serijske publikacije (časniki, časopisi, revije);
4. neknjižno gradivo (videokasete, zvočne kasete, zgoščenke, DVD);
5. knjižne dragocenosti – faksimilirane knjižne izdaje.
Večina gradiva je že računalniško obdelanega – od leta 2002 smo pridruženi člani sistema COBISS, kar nam močno olajša obdelavo knjižničnega gradiva.
Mladinsko leposlovje je urejeno po starostnih stopnjah:
C – leposlovje za najmlajše (cicibani)
* od predbralnega obdobja do 9. leta starosti
P – leposlovje za srednjo starostno stopnjo (pionirji)
* od 10. do 12. leta starosti
M – leposlovje za starejšo starostno stopnjo učencev (mladinci)
* od 13. do 15. leta starosti
L – ljudsko slovstvo
Poučna in strokovna literatura je urejena po UDK sistemu
(univerzalna decimalna klasifikacija).
UDK VRSTILCI
0 splošno
1 filozofija
2 verstvo
3 družbene vede
5 naravoslovje
6 uporabne vede
7 umetnost, zabava, šport
8 jezikoslovje, književnost
9 zemljepis, biografije, zgodovina
Informacije o knjižničnem gradivu so dostopne na računalniku s pomočjo različnih iskalnikov in baz:
Win knj – lokalna baza podatkov šolske knjižnice
COBISS/OPAC – vzajemni katalog slovenskih knjižnic (COBIB)
VPRAŠAJ KNJIŽNIČARJA – referenčni servis
IZPOSOJA GRADIVA NA DOM
Vsi učenci in delavci šole so člani naše šolske knjižnice.
Vsak učenec postane član šolske knjižnice; ob vstopu v šolo prejme ČLANSKO IZKAZNICO, s katero si lahko brezplačno izposoja gradivo.
Rok za izposojo gradiva je 14 dni. V primeru, da gradiva ni mogoče vrniti v dogovorjenem roku, je potrebno poskrbeti za pravočasno podaljšanje.
Na izposojeno gradivo je potrebno paziti, da bo lahko koristno služilo čim več uporabnikom.
Na dom ne izposojamo referenčnega gradiva, zadnjih številk serijskih publikacij, raziskovalnih in seminarskih nalog, knjižnih dragocenosti ter neknjižnega gradiva.
