Revščina ni nov pojav in obstaja povsod, tudi v najbogatejših državah. Ima številne razsežnosti – ne gre le za to, koliko denarja ljudje zaslužijo. Revščina pomeni, da nimaš čiste vode ali dovolj hrane. Pomeni, da nimaš primernega bivališča, da ne dobiš primerne zdravstvene oskrbe, ko jo potrebuješ, ali da nimaš dovolj denarja, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Pomeni, da nimaš dostopa do vseh dobrin, storitev, spretnosti, izbir, varnosti in moči, ki jih vsi potrebujemo, da lahko uživamo naše človekove pravice. Revščina povzroči, da se ljudje počutijo izključene, ponižane in nemočne. Revščina da ljudem občutek, da se njihovih glasov ne sliši. Otroci in mladi, ki živijo v revščini, so še posebej ranljivi.

Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober leta 1992 razglasila za mednarodni dan boja proti revščini. Datum je spomin na 17. oktober 1987, ko se je na trgu Trocadéro v Parizu zbralo več kot sto tisoč ljudi, da bi opozorili na žrtve skrajne revščine, nasilja in lakote. Ravno na tem trgu je bila leta 1948 podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah, kjer so razglasili, da je revščina kršitev človekovih pravic, in potrdili potrebo po združitvi, da bi zagotovili spoštovanje teh pravic.

Učenci podaljšanega bivanja na matični šoli in na podružnici so v preteklem tednu raziskovali, razmišljali, brali in ustvarjali na temo revščina. Nastalo je veliko zanimivih izdelkov, nekatere smo razstavili na oglasni deski pri svetovalni službi. Spodaj pa je zapisanih nekaj misli naših učencev.

Revščina je:

• 1. a: »Ko je vihar, revni ne morejo preživeti, saj nimajo hiš, da bi se skrili vanje. Revni imajo table iz kartona na katerih piše: Prosim, dajte mi denar.«
• 2. b/2. a: »Ko nimamo denarja, vode, hrane, doma, oblačil, zdravil, šol. Revščina je v Afriki, Južni Ameriki in v celem svetu.«
• Teodor (2. d): »To so tisti ljudje, ki nimajo denarja.«
• Maks (4. d): »Kjer je revščina, morajo ljudje garati za denar in hrano.«
• Lana (4. d): »Revščina je, ko nekateri otroci nimajo staršev. Nimajo ničesar.«

 Kaj lahko proti revščini storim jaz?

• Sara (4. c): »Lahko tudi organiziramo zbiralno akcijo papirja in zbrani denar namenimo revnim ljudem.«
• 2. b/2. a: »Ljudem damo službe in denar, zgradimo jim hiše in šole.«
• Monika (1. c): »Revnim bi dala hrano. Ponudila bi jim prostor v hiši.«
• Gašper (1. c): »Kdor ima več denarja, ga lahko da revnemu. Na televiziji bi pokazali telefonsko številko tistega, ki potrebuje denar.«
• Lana (3. d): »Revnim na ulici bi dala denar.«
• Žiga (1. c)»Pazimo, da ne zavržemo preveč hrane. Hrana bi morala biti pravično razdeljena po vsem svetu. Tistemu, ki nima veliko denarja, bi podaril malo svojega.«
• Ana (3. d): »Revnim bi dala denar, hrano in vodo. Pomagala bi jim najti službo.«
• Sofia (3. d): »Če nekdo nima hrane, bi šla z njim v trgovino in bi jim kaj kupila.«
• Tim (2. d): »Vse bogate na svetu bi prosil, da bi darovali denar za revne. Bogati bi pomagali revnim dobiti službo.«
• Jure (2. d): »Pomagal bi jim kupiti kmetijo. Kupili bi tudi krave in pujske. Tako bi revni imeli hrano.«
• Matic (2. d): »Revnim bi pomagal zgraditi hišo. Pomagal bi jim kupiti njivo. Potem bi imeli hrano.«

Zapisala: Nina Kovač, šolska svetovalna delavka