ŠOLSKA PREHRANA IN POVZETEK ANKETE O ŠOLSKI PREHRANI V ŠOLSKEM LETU 2021/2022

 Analiza šolske prehrane v šolskem letu 2021/22

 V šolskem letu smo dnevno razdelili približno  623 dopoldanskih malic, 540 kosil, 20 učiteljskih malic in 123 popoldanskih malic. 11 učencem smo zaradi zdravstvenih razlogov (alergije) zagotovili dietno prehrano.  

Pri organizaciji, pripravi, razdeljevanju obrokov in izvajanju vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, povezanih s prehrano, upoštevamo:  

  • Zakon o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/2013), 
  • Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je dne 11. 8. 2010 na 135. dopisni seji sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, 
  • Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih je leta 2005 izdalo Ministrstvo za zdravje, 
  • Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki sta ga leta 2008 izdala Ministrstvo za zdravje in Zavod RS za šolstvo, 
  • Priročnik z merili kakovosti za živila v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki ga je leta 2008 izdalo Ministrstvo za zdravje,  
  • predpise s področja sanitarno-higienskega režima in navodila ter priporočila strokovnih institucij. 

Osnovna načela šolske prehrane, ki jih moramo upoštevati, predstavljajo temeljno orientacijo za profesionalno opravljanje nalog na področju šolske prehrane. To so:  

– načelo strokovnosti in strokovnega usposabljanja, 
– načelo strokovne avtonomnosti, 
– načelo interdisciplinarnosti, strokovnega sodelovanja in povezovanja, 
– načelo aktualnosti, 
– načelo celostnega pristopa, 
– načelo ekonomičnosti,  
– načelo evalvacije lastnega dela. 

Poleg naštetih načel smo upoštevali še: 

– zdravstveni vidik (zagotovitev ustrezne prehrane, ki temelji na fizioloških potrebah učencev), 
– ekonomski vidik (ekonomična poraba virov in sredstev, vloženih v organizirano prehrano), 
– socialni vidik (ustvariti enake možnosti za ustrezno in pravilno prehranjevanje vseh učencev). 

  1. Označevanje alergenov

 S 13. decembrom 2014 je pričela veljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Navedena uredba v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila, ponujena končnemu potrošniku. Seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (t. i. alergeni) so navedeni v Prilogi II Uredbe 1169/2011. Z upoštevanjem navedenega morajo biti alergeni v živilih, ki se pripravljajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran itd.). Tako imamo na jedilnikih, objavljenih na spletni strani šole, ter na oglasni deski označene alergene za posamezne jedi.  

  1. Epidemija COVID-19

Zaradi epidemije COVID-19 je na šoli je zaradi nevarnosti okužbe potekal poseben režim. Temu se je prilagodila tudi šolska prehrana. Vsi delavci šole so morali delati z obraznimi maskami. Učenci so malicali znotraj matičnih razredov. Malico so jim zaposleni na šoli prinesli pred vrata oddelka. Malico je delila učiteljica, ki se je pred tem dobro umila roke, učenci pa so si pripravili mizo: jo očistili, razkužili in nanjo položili prtiček. Po jedi so mizo zopet očistili in razkužili.

Kosilo so učenci jedli v jedilnicah. Med stoli je moralo biti vsaj 1,5 m razdalje. Po vsaki skupini se je jedilnica prezračila, pomila in razkužila. Učenci so med čakanjem morali držati varnostno razdaljo vsaj 1,5 m. Pribor je bil v papirnatih vrečkah, katerega so si učenci sami vzeli iz pladnja. Sok in vodo smo delili v skodelicah.

Po zakonu ima šola opredeljene dejavnosti s katerimi vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja učencev. To poteka redno v okviru pouka in dnevih dejavnosti, preko projektov Šolska shema, Tradicionalni slovenski zajtrk, Zdrav zajtrk, organizirana je skupina za šolsko prehrano v kateri so vključeni tudi predstavniki staršev in učencev.

  1. Šolska shema

 Naša šola je že od leta 2011 vključena v mednarodni projekt Shema šolskega sadja in zelenjave, v sklopu katerega smo enkrat tedensko razdelili sadje ali zelenjavo vsem učencem na šoli. Kasneje se je preimenovala v Šolsko shemo (ŠS), znotraj katere razdeljujemo poleg sadja in zelenjave tudi mleko in mlečne izdelke brez dodatkov. Vrste sadja in zelenjave, ki jih razdeljujemo, so prilagojene glede na sezono in se v čim večji meri dobavljajo od slovenskih kmetov. Hkrati z razdeljevanjem sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov potekajo tudi različne izobraževalne aktivnosti, kot so kuharski krožek, kjer učenci pripravijo zdrav obrok, pogovor z učitelji o zdravi prehrani, izdelovanje plakatov, učne ure na to temo pri različnih predmetih, članki v zvezi s shemo šolskega sadja na spletni strani šole … 

ŠS je promocijski ukrep Skupne kmetijske politike EU. Namen tega ukrepa je spodbuditi trend porabe sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov lokalne pridelave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih, ki prav tako povečuje tveganje za nastanek številnih kroničnih bolezni sodobnega časa. Pri izbiri živil je zaželeno poleg lokalne pridelave tudi ekološka pridelava, ki smo se je posluževali predvsem pri svežem mleku. 

  Razdelili smo jagode, marelice, jabolka, jabolčni čips, hruške, kislo zelje, papriko, paradižnik, mleko, navaden jogurt. Za namen projekta smo porabili vsa razpoložljiva sredstva za sadje in zelenjavo kot tudi za mleko in mlečne izdelke. 

  1. Svetovni dan hrane, 16. 10. 2021

Za obeležitev svetovnega dneva hrane, ki je bil 16. oktobra, smo na šoli organizirali zdrav zajtrk za vse učence in zaposlene. Namen zdravega zajtrka je vzbuditi pomen tega obroka kot najpomembnejšega dnevnega obroka, zaradi česar se splača vstati malo prej. Želeli smo promovirati tudi šolsko shemo (razdeljevanje mleka in mlečnih izdelkov ter sadja) ter prikazati primerne jedi za zajtrk. Učenci so pretekla šolskega leta pri zajtrku imeli na izbiro proseno kašo na mleku, med, maslo, marmelado, kosmiče, mleko, čaj, kefir, navaden jogurt in navadno skuto, različne vrste kruha ter različne vrste sadja. Letos bomo zopet zajtrkovali, vendar smo se prilagodili takratnim COVID razmeram. Zajtrkovali smo mlečne namaze, različen polnovreden kruh, sadje, mlečno proseno kašo ter čaj in mleko.

Zdrav zajtrk smo izvedli na osnovni šoli Center v dveh dnevih in sicer v sredo, 13. 10. 2021 (učenci od 1. do 5. razreda) in v četrtek, 14. 10. 2021 (učenci od 6. do 9. razreda). Na podružnični šoli Mali Slatnik so učenci zajtrkovali v petek, 15. 10. 2021.

  1. Tradicionalni slovenski zajtrk, 19. 11. 2021

Dan slovenske hrane, ki je bil 19. novembra, smo se pridružili vseslovenskemu projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Učenci so ta dan v šoli zajtrkovali med, maslo, jabolka in mleko. Namen Tradicionalnega slovenskega zajtrka je vzbuditi pomen lokalne samooskrbe, domače pridelave in predelave hrane ter zdravega prehranjevanja. V okviru tega projekta, je bil izveden likovni natečaj, kjer so učenci ustvarjali na temo »Sadje in zelenjava je za zajtrk kombinacija prava« . Nagrajen je bil likovni izdelek učenca Martina Novaka iz 4.C razreda.

O pomenu zajtrka in lokalno pridelane hrane smo obveščali na spletni strani šole in preko šolskega radia.

 

  1. Skupina za prehrano

Z rednimi srečanji je nadaljevala skupina za prehrano. Sestavljajo jo: dva predstavnika učencev, dva predstavnika staršev, dva predstavnika zaposlenih, organizator šolske prehrane, vodja kuhinje, ravnateljica in pomočnica ravnateljice. Na srečanjih smo obravnavali mnenja in predloge glede šolske prehrane. V okviru skupine za prehrano vsakoletno izvedemo tudi anketo o zadovoljstvu učencev s šolsko prehrano ter anketo o zadovoljstvu staršev s šolsko prehrano.  

 

  • Povzetek ankete o šolski prehrani v šolskem letu 2021/2022

V okviru Skupine za šolsko prehrano letno izvedemo anketo, s katero preverjamo zadovoljstvo s šolsko prehrano in izbiramo predloge za izboljšanje le te, pri učencih ter njihovih starših/skrbnikih.

Anketo je bilo možno reševati preko spletne strani. Želeli smo dobiti povratno informacijo o zadovoljstvu s šolsko prehrano od staršev/skrbnikov in učencev. Na anketo se je odzvalo 138 staršev in 109 učencev. Delež anketiranih staršev, ki so zadovoljni z šolsko prehrano znaša 49,5%, 10,1% je nezadovoljnih, ostali pravijo da so delno zadovoljni. Učenci v 87,4% vedno ali skoraj vedno pojejo malico, 12,6% včasih.

Iz analize ankete, ki so jo rešili starši, lahko rečemo, da jih je kar 93,6% mnenja, da malica delno ali povsem ustreza kriterijem zdravega prehranjevanja. Pravijo tudi, da šola vzpodbuja z različnimi aktivnostmi zdravo prehranjevanje si za otroke želijo le zdravo prehrano brez hrenovk, pic, čokolina, čokoladnega namaza, paštet in podobnega ter hrano brez ojačevalcev okusa. Želijo, da otrokom ponudimo še več polnovrednih žitaric, rib in zelenjavnih jedi. Iz šolske prehrane želijo popolnoma izločiti sladkor (čaj, sadni jogurt, sokovi) ter še v večji meri vključiti različno sadje in zelenjavo, ki je lokalno pridelana in še več bio izdelkov. Izražena je bila tudi želja po lakto – vegetarijanskem jedilniku.

Tudi mi si vse to želimo za učence, vendar so želje in prehranske navade marsikaterega učenca drugačne. Kot vzgojno izobraževalna ustanova smo zavezani upoštevati Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Gabrijelčič-Blenkuš in sod., 2005), sprejete na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje, v katerih piše, da je pomembno, da upoštevamo tudi želje učencev. Njihove želje za malico so predvsem mlečne kuhane jedi, palačinke, carski praženec, različno pekovsko pecivo, hrenovke, pleskavice, pice, čokoladni namaz, čokolino in podobno. Prav tako imajo še vedno raje bele (nezdrave) vrste kruha. Zaradi omenjenega iščemo neko srednjo pot. Za malico jim ne ponujamo rogljičkov, krofov in drugega peciva, pecivo dobijo kot sladico ob enolončnici. Učencem ponujamo v veliki večini temne/polnozrnate vrste kruha (ajdov, ržen, črn, koruzen, pirin…). Brezglutensko hrano ponudimo učencem pri intoleranci na gluten. V kosila vpeljujemo vedno več polnozrnatih jedi (rižote iz 3 žit, pire, ješprenja; polnozrnate testenine; enolončnice iz polnovrednih žit, stročnic in zelenjave…), hrenovke in piščančje salame so manj mastne in vsebujejo znak varuje zdravje. Pri kosilih vse sladice pripravljamo sami , pri tem pa pazimo na same sestavine in postopke. Pri pripravi obrokov pa uporabljamo hladno stiskana kakovostna olja. Vedno več ponujamo navadne jogurte, namesto bele kave in kakava, raje ponujamo mleko. Čaje ponujamo popolnoma nesladkane. Sokove za malico ponujamo 100% sadne sokove ali vodo, ki jih seboj vzamejo na športne dneve, pri kosilu pa ponujamo sadni nektar, ki je zelo razredčen z vodo. Voda je po prenovi novomeškega vodovoda pitna ves čas. V razredu si lahko učenci nalijejo vodo v svoje plastenke. Pri malici ob obroku hrane vedno ponudimo sadje ali zelenjavo. V šolski jedilnici imajo učenci (tudi med odmori) na razpolago različne vrste sadja. Sadje, zelenjavo in mleko iz šolske sheme je trenutno ponujeno k šolski malici. Pri ponudbi sadja upoštevamo sezonskost. V deležu, ki nam ga dopuščajo javna naročila, kupujemo hrano tudi od lokalnih proizvajalcev, prav tako ponujamo bio izdelke v 10% kot jih predvideva zakon.

Vegetarijanskega jedilnika ne ponujamo, saj je v zgoraj omenjenih smernicah zdravega prehranjevanja zapisano, naj bodo v šolski prehrani zajeta živila iz vseh skupin živil.

Učenci in starši si želijo kot dodatno še več zdravih zajtrkov in izobraževalnih dejavnosti (delavnice, predavanja o zdravi prehrani).  Določenih predlogov s strani staršev in učencev pa žal zaradi HACCP sistema, ki ga moramo imeti vzpostavljenega v kuhinji ne moremo izvesti.

Vodja skupine za prehrano, Matevž Jurše

Organizatorica šolske prehrane, Erika Medvešek

 

 

(Skupno 7 obiskov, današnjih obiskov 1)