BRALNA ZNAČKA V ŠOLSKEM LETU 2020/21

POZDRAV IN VOŠČILO BRALNI ZNAČKI ZA 60 LET SPODBUJANJA BRANJA V ŠOLSKEM LETU 2020/21

Stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in – branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo!

Bralna značka je v preteklem bralnem obdobju postala del naše kulturne dediščine, kar kaže, da ji čas ne more do živega. Tudi zato je prav, da obnavljamo spomine na ustvarjalce, ki so s svojimi deli zaznamovali zgodovino branja mladinske književnosti.

Letos bomo na naši šoli počastili 50. obletnico smrti pisatelja Franceta Bevka, 80-letnico rojstva pesnika Nika Grafenauerja, 70-letnico rojstva ilustratorke Marije Lucije Stupica in  90. obletnico rojstva pesnice Neže Maurer. Vsi so v veliki meri doprinesli k širjenju, ohranjanju in ugledu bralne značke.

Pisatelj FRANCE BEVK (17. 9. 1890 – 17. 9. 1970)

V svojem času je bil najbolj bran mladinski pisatelj; njegova obletnica rojstva in smrti (17. september) je dan zlatih knjig, začetek vsakoletnega branja za Bralno značko. 

Pesnik NIKO GRAFENAUER (5. 12. 1940)  

Je avtor nesmrtnega Pedenjpeda; ob številnih nastopih je širil tudi zanimanje za branje poezije.

 Ilustratorka MARIJA LUCIJA STUPICA (13. 12. 1950 – 28.5.2002)

Dala je trajni pečat ilustraciji – bila je med prvimi, ki je razstavljala v Bologni – njeno delo je bilo zaznamovano z Levstikovo in Smrekarjevo nagrado ter z nagrado Prešernovega sklada.

Pesnica NEŽA MAURER (22. 12. 1930)

 Kot pesnica in kot urednica pedagoškega časopisa Prosvetni delavec je širila zamisel o branju in ga bogatila z lastno poezijo.

(Skupno 1.528 obiskov, današnjih obiskov 6)