V nedeljo, 25. 3. 2018, smo se učenci Zala Ilovar, Jure Čuček in Nina Plankar Hodžič skupaj z učiteljico Nino Vovko odpravili na enotedenski izlet v Turčijo v okviru projekta Erasmus +. Pridružili so se nam učenci in učitelji iz Turčije, Romunije, Latvije in Poljske.
Z letališča Brnik smo se na pot odpravili ob deveti uri zjutraj, leteli do Istanbula in tam prestopili na letalo do Izmirja. Od tam sta nas čakali še dve uri vožnje z avtobusom, nakar so nas nastanili pri naših gostiteljskih družinah.
Teden v Turčiji je bil zelo pester in zanimiv. Učenci so nas sprejeli z značilnim plesom in glasbo. Naša glavna tema so bili stereotipi o učenju, zato smo se v ponedeljek in torek dopoldne udeležili pouka. Prvi dan so naše ure potekale brez uporabe tehnologije, medtem ko je bila naslednje dni le-ta vključena.
Pouk je za tamkajšnje učence vsak dan trajal do petih popoldne, mi pa smo si v popoldanskem času ogledali tudi nekatere znamenitosti. V ponedeljek smo obiskali staro mesto Birgi, ki je bilo v celoti sezidano iz kamna in lesa. Torek je bil namenjen likovnim in glasbenim delavnicam, pri katerih smo spoznali tudi nekaj običajev. Popoldan smo imeli na voljo plavanje v šolskem bazenu. V sredo smo čas namenili delavnicam, ki smo jih izvajali v računalnici ali laboratoriju. Spoznavali smo zakone gradbeništva in se naučili nekaj o električnem toku. Popoldne smo si ogledali bližnje jezero, kjer smo imeli tudi prosti čas. V četrtek smo se odpravili na težko pričakovani celodnevni izlet. Obiskali smo mesto Ephesus, ki stoji še iz časa Rimljanov, cerkev Device Marije, Sirince in Kusadasi, kjer smo uživali ob pogledu na morje. Najzanimivejše so se mi zdele barvite stojnice in prodajalci sladoleda. Nazaj smo se vrnili polni lepih vtisov.
Petek je bil dan poslavljanja. Po predstavitvah držav in šol, pri čemer smo se zelo dobro odrezali, smo izdelovali plakate. Po končanem delu smo se igrali čokoladni bingo. Naši učenki Nini se je nasmehnila sreča, saj si je priigrala košarico turških čokolad. Zvečer smo se še dolgo poslavljali na skupni večerji, v soboto pa nas je že čakal let domov.
Cel teden je bil zares osupljiv. Okusili smo dobro turško hrano, spoznali nove besede, običaje in navade. Turčijo smo zapustili v upanju, da se vrnemo še kdaj.
Zala Ilovar, 9. c
