Podaljšano bivanje je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki ga šola organizira po pouku (od 12.05 do 17.05) in je namenjeno učencem od 1. do 5. razreda.
Vanj se učenci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev v okviru pravil, ki jih določi šola.
Cilji dejavnosti podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka. Vsebine dejavnosti v podaljšanem bivanju izhajajo iz vzgojno-izobraževalnih ciljev pouka in ciljev posameznih dejavnosti ob upoštevanju interesov, potreb in želja učencev.
Splošni cilji podaljšanega bivanja so:
- zagotoviti vzpodbudno, zdravo in varno psihosocialno in fizično okolje za razvoj in izobraževanje;
- omogočiti redno, samostojno in uspešno opravljanje obveznosti za šolo in jim v primeru potrebe nuditi ustrezno strokovno pomoč;
- omogočiti skupno načrtovanje in izbiranje aktivnosti in s tem sooblikovanje programa posamezne dejavnosti;
- omogočiti razumevanje pomena vednosti in znanja za odraščanje in osebni razvoj;
- omogočiti razumevanje pomena kakovostnih odnosov v skupini vrstnikov za dobro počutje in skupne dosežke.
Izobraževalni cilji podaljšanega bivanja
- Učenci v podaljšanem bivanju vadijo in utrjujejo snov pridobljeno pri rednem pouku.
- Učenci se ob tem urijo, utrjujejo, preverijo, ponovijo in tudi poglobijo svoja znanja.
Vzgojni smotri podaljšanega bivanja
Vzgojne smotre bomo dosegali predvsem v usmerjenem prostem času, saj bomo ta čas namenili likovnim, glasbenim, športnim, raziskovalnim in literarnim dejavnostim. Pri usmerjenem prostem času se učitelj podaljšanega bivanja posveti otrokom in njihovim željam. V tem času učenci: rišejo, slikajo, plešejo, pojejo, opazujejo in raziskujejo naravo, poslušajo, ilustrirajo in dramatizirajo pravljice, se igrajo …
Dejavnosti v podaljšanem bivanju bodo spodbujale in navajale učence na koristno izrabo prostega časa.
V okviru podaljšanega bivanja se izvajajo naslednje dejavnosti:
- sprostitvena dejavnost,
- samostojno učenje,
- ustvarjalno preživljanje prostega časa in
- prehrana.
- SPROSTITVENA DEJAVNOST
Sprostitvena dejavnost je namenjena počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih moči učencev in se odvija v aktivni in pasivni obliki. Sprostitvene aktivnosti se časovno ujemajo z biološko manjšo aktivnostjo\sposobnostjo učencev. Po možnosti bodo organizirane neposredno po kosilu. V tem času se učenci spočijejo in si naberejo novih moči za delo. Učitelj zagotovi pogoje za sprostitev in pri tem učence spodbuja, jim svetuje, se dogovarja in sodeluje z njimi.
Osnovne dejavnosti za dosego ciljev so:
- igra (športne, družabne, razvedrilne, socialne, rajalne in opazovalne igre);
- likovno ustvarjanje;
- poslušanje glasbe in prepevanje;
- ogled videokaset;
- branje pravljic in zgodbic;
- pogovor, pripovedovanje;
- sprehod.
Dejavnosti lahko potekajo v učilnici, knjižnici, telovadnici, okolici šole in na šolskem igrišču.
Cilji sprostitvene dejavnosti:
Učenci:
- razumejo in doživijo sprostitev in oddih med delom kot nujni element zdravega načina življenja;
- se učijo sprejemljivih in učinkovitih načinov sproščanja in pridobivajo tovrstne mentalno-higienske navade;
- zadovoljujejo svoje potrebe po počitku, gibanju, socialnih stikih, igri;
- se v situaciji igre vživijo in utrjujejo znanje, različne intelektualne spretnosti, socialne veščine, sprejemajo pravila in norme, razvijajo domišljijo;
- razvijajo smisel za humor;
- širijo izkušnje s področja narave, kulture, umetnosti;
- se na poti do izbranega ambienta učijo primernega in prometno varnega vedenja.
- SAMOSTOJNO UČENJE
Samostojno učenje je dejavnost, v okviru katere poteka usmerjanje in navajanje učencev na samostojno opravljanje različnih učnih aktivnosti. Učenci znanje, ki ga pridobijo pri pouku ali zunaj pouka, dodatno utrdijo, razširijo, poglobijo, sistemizirajo in uporabijo v novih situacijah. V okviru te dejavnosti se skrbi za redno, kakovostno in samostojno opravljanje učnih obveznosti (domačih nalog). Poteka lahko na različne načine, ki jih učitelj izbere skupaj z učenci. Učitelj mora poznati različne oblike, tehnike in metode uspešnega učenja in možnost njihovega smiselnega prilagajanja učencem in učnim vsebinam. Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa izhaja iz ciljev pouka, ki jih v sodelovanju z razrednimi učitelji individualizira.
Samostojno učenje ne sme trajati več kot 50 minut. Po presoji lahko učitelj učence dodatno zaposli glede na njihove interese.
Pri samostojnem učenju je treba upoštevati naslednja didaktična načela: načelo miselne aktivnosti, samostojnosti, postopnosti, sistematičnosti, upoštevanje razvojnih in individualnih razlik med učenci ter socializacijski vidik.
Operativni cilji samostojnega učenja:
Učenci:
- povezujejo, utrjujejo in poglabljajo učno snov in se učijo samostojno pripravljati na pouk;
- se učijo uporabljati pridobljena vedenja in spoznanja in tako razvijajo motivacijo za nadaljnje učenje;
- se skozi izkušnjo učijo razumevati, kakšen učni tipi so (vidni, slušni, gibalno-taktilni, kombinirani);
- se učijo oblikovati lastno učno metodo, tako da s pomočjo učitelja opustijo manj učinkovite metode in prevzamejo tiste, ki so na individualni ravni bolj učinkovite;
- se učijo učiti različne predmete različno;
- se učijo načrtovati svoje delo (čas dela in aktivnosti, vmesne individualne počitke, čas ponavljanja) in pripraviti delovni prostor (priprava pripomočkov in organizacija prostora);
- se učijo zbrano začeti in delo tudi opraviti;
- se učijo upoštevati navodila;
- se učijo uporabljati učbenike;
- se učijo uporabljati različne vire (slovarje, priročnike, literaturo v knjižnici, na internetu …);
- se učijo znanje predstaviti drugim: pripovedovati, dokazovati, argumentirati, vizualno prikazati;
- se učijo partnerskega učenja, v katerem je učitelj le animator (kar mu omogoča dojeti, kako učenci snov razumejo in jim nato učinkoviteje pomagati);
- se učijo nuditi učno pomoč ali jo poiskati;
- se učijo reflektirati in evalvirati svoje delo: interpretirati rezultate, razumeti napake in jih popraviti;
- se učijo sodelovati pri reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo v skupini (organiziranje dela v skupini, integriranje v delo skupine).
- USTVARJALNO PREŽIVLJANJE ČASA
Ustvarjalno preživljanje časa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku in v kateri učenci nimajo učnih obveznosti. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi vsebinami po njihovi izbiri. Učitelj usmerja učence v aktivnosti, ki imajo določen cilj, ob čemer upošteva in omogoča razvoj njihovih interesov in sposobnosti na vseh temeljnih področjih razvoja osebnosti: spoznavnem, telesno-gibalnem, socialnem, čustvenem, motivacijskem, estetskem in moralno-etičnem.
Aktivnost poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo učenci, učitelj pa je animator dejavnosti.
Učitelj lahko učence motivira za aktivno odzivanje na aktualne kulturne, umetniške, športne in druge dogodke, ki se jim zdijo zanimivi, in jih vzpodbudi, da svoje izdelke predstavijo vrstnikom, staršem in učiteljem.
Temeljni cilji pri ustvarjalnem preživljanju prostega časa so, da učenci:
- razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem in drugih področjih;
- razumejo in doživijo pomen aktivno preživetega prostega časa za sproščeno počutje in osebni razvoj;
- utrjujejo stara in pridobivajo nova znanja in izkušnje na vseh področjih osebnostnega razvoja, še zlasti:
- se naučijo izbirati in soorganizirati aktivnosti glede na svoje interese;
- se učijo mnenja usklajevati z vrstniki in sprejemati različne vloge v skupini in ob tem spoznavajo sebe in druge ter se učijo sprejemati in ceniti drugačnost;
- se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela in jih v obliki predstavitev in razstav prikažejo tudi drugim.
- PREHRANA
Kosilo oziroma malica je dejavnost, v okviru katere poteka priprava na kosilo oziroma malico, s poudarkom na kulturi prehranjevanja in prehranjevanja učencev v organizaciji šole.
Cilji:
Učenci:
- se učijo pri jedi primerno obnašati, pravilno uporabljati jedilni pribor in pri hranjenju uživati;
- spoznajo pomen higienskih navad (umivanje rok pred obrokom, čiščenje zob po obroku, čistoča miz, pravilna uporaba pribora, pomoč pri razdeljevanju hrane, pospravljanje po končanem obroku, uporabljanje vljudnostnih izrazov – prosim, hvala, izvoli) in jih pridobivajo;
- razumejo pomen obrokov in ritem prehranjevanja;
- spoznajo različne prehranjevalne navade in pomen zdrave in uravnotežene prehrane za človekov razvoj;
- analizirajo šolske obroke in sodelujejo pri oblikovanju jedilnikov.
