OBRAVNAVA MOTENJ BRANJA IN PISANJA
Oblika dela: skupinska učna pomoč
Branje in pisanje sta dejavnosti, ki ju sestavljajo vidne, slušne, pojmovne, jezikovne, spoznavne, gibalne, prostorsko-časovne, lateralizacijske ter druge funkcije in sposobnosti.
Motnje v razvoju branja in pisanja se zelo pomembno povezujejo z različnimi podskupinami učnih težav in so lahko odraz različnih dejavnikov:
- motnje pozornosti in hiperaktivnosti
- slabših intelektualnih sposobnosti
- slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti
- pomanjkljive učne motivacije
- čustveno pogojenih težav
- večjezičnosti in socialno-kulturne drugačnosti
- neustreznih oz. pomanjkljivih spodbud okolja
- specifičnih učnih težav (disleksija)
V skupinsko pomoč so vključeni učenci, pri katerih na diagnostičnem testu (narek in branje) zaznamo pomembnejša odstopanja pri hitrosti in pravilnosti/napak na enem ali drugem testu. Učna pomoč poteka enkrat tedensko in se izvaja pred poukom.
Cilji: diagnostika in pomoč
SIMPTOMATIKA
Branje:
– težave pri prepoznavanju glasov, črk, ki jih označujejo, in pri njihovem pomnjenju ter uporabi v besedi;
– težave pri osvajanju glasov in črk iz zaporedja v besedi;
– nadomeščanje ene besede z drugo pri glasnem branju, npr. avto namesto kombi;
– težave v prepoznavanju in tvorbi rim, na primer v pomnjenju otroških rim in zaporedja rim;
– počasno in zatikajoče branje;
– otrok ne bere z veseljem.
Pisanje:
– težave pri pomnjenju pravopisnih pravil;
– napake pri črkovanju;
– napačno zaporedje črk;
– nedosledna raba velikih in malih črk;
– odpor do obsežnejšega pisanja, kar ima za posledico pisni izdelek, ki ni v sorazmerju z otrokovo sposobnostjo ustnega izražanja in dejanskega razumevanja teme;
– včasih nenavadna drža pisala ali nenavadna drža pri sedenju.
Spomin:
– slab kratkoročni in delovni spomin, kar ima za posledico težave v pomnjenju seznamov in navodil;
– tudi znaki slabega dolgoročnega spomina, ki so posledica zmedenosti, neustreznih učnih strategij v času učenja ali slabe organizacijske strukture.
Organizacija:
– slabe organizacijske strategije za učenje – otrok podatke zamenjuje ali napačno razume;
– slaba organizacija učnega časa, gradiva, opreme in predmetov, ki jih otrok potrebuje pri učenju, ko na primer pozabi zvezek za domačo nalogo.
Motorični razvoj:
– težave s koordinacijo in opravili, kot je zavezovanje vezalk na čevljih;
– zaletavanje v opremo v razredu, spotikanje in pogosto padanje.
Govorni razvoj:
– zamenjevanje podobnih glasov;
– slaba izgovarjava;
– težave s povezovanjem glasov v besede;
– slabo zavedanje ritma;
– slaba sintaktična zgradba (na primer slab besedni red v povedi);
– težave pri poimenovanju stvari.
DIAGNOSTIKA
Skupinski narek v 3. razredu – selekcija za individualno testiranje glede na število in vrsto napak.
Individualno testiranje
- Preverjanje fonološkega zavedanja (besede na določen glas, rime, prepoznavanje glasov v besedi..)
- Preverjanje jezikovnih sposobnosti (oblikovanje stavkov ob sličici, vstavljanje besed v stavek, …)
- Preverjanje branja – posamezne črke, besede, besedilo, številke (čas, napake, vrsta napak)
- Preverjanje slušnega razločevanja, razčlenjevanja, pomnjenja
Razgovor z učitelji in starši.
KOREKCIJA
Enkrat tedensko se izvaja skupinska pomoč učencem, pri katerih so odkrite težave. Pomoč poteka v zadnji polovici 3. in prvi polovici 4. razreda. Namenjena je korekciji odkritih težav, poleg tega pa tudi otrokom daje možnost, da se izkažejo v manjši skupini in tako razvijajo pozitivno samozavest. Če ta pomoč ni zadostna se staršem svetuje, da vložijo zahtevo za postopek usmerjanja.
Komunikacijske sposobnosti razvijamo v smeri sprejemanja in tvorjenja sporočil. Korekcija se izvaja na vseh štirih področjih komunikacije:
- Poslušanje
- Branje
- Pisanje
Branje:
- Razločevanje podobnih likov, besed.
- Razločevanje posameznih podobnih črk (b-d, g-p, e-a-o, m-n,..).
- Utrjevanje vezanega in pravilnega branja.
- Utrditev pravilnega tekočega in smiselnega branja, navajanje na doživeto branje.
- Opora in povratna informacija pri branju.
- Urejanje besed v stavke.
- Urejanje stavkov v besedilo.
- Popravljanje napak (zamenjane besede, slovnične napake).
- Branje slovnično težavnejših besed.
- Branje enostavnejših, oblikovno prilagojenih besedil (večje črke, razmik med vrsticami) s preverjanjem bralnega razumevanja.
Pisanje:
- Vaje za grafomotoriko.
- Zapis posameznih besed, tvorjenje stavkov.
- Vaje za bogatenje besednega zaklada.
- Širjenje kratkih povedi.
- Utrjevanje zapisa pravopisno težkih besed (d ali t, b-p, l-u-v na koncu besede).
- Pisanje po nareku.
- Prepis besedila s sličicami.
- Križanke.
- Dopolnjevanje stavkov.
- Opis slike.
Poslušanje
- Razločevanje in razčlenjevanje.
- Vaje za razvijanje slušne pozornosti in pomnjenja.
- Preverjanje razumevanja slišane vsebine.
- Sledenje ustnim navodilom (risanje, gibanje, obrazna mimika, narobe svet,…).
- Iskanje rim.
Govor
- Opis slike
- Pripovedovanje ob sličicah.
- Vaje za bogatenje besednega zaklada.
- Dokončane povedi.
- Iskanje razlik.
- Igra vlog.
- Selekcija in usmerjanje (premalo – preveč).
Pri izbiri vaj in ciljev se poleg otrokovih primanjkljajev in težav upošteva predvsem naslednja načela:
- Dobro strukturirano učenje (upošteva se vrstni red osvajanja veščin in spretnosti).
- Aktivne metode učenja in upoštevanje otrokovih interesov.
- Multisenzorno poučevanje in učenje (delo z računalnikom, barvne opore, sličice).
- Spodbujanje pozitivne samopodobe učenca (delo v manjši skupini, pohvala, nagrada, konstruktivna kritika, naloge prilagojene njegovim zmožnostim – doživljanje uspeha).
- Uporabljamo učenčeva močna področja.
- Razvijamo različne oblike kompenzacije primanjkljajov (asociacije, vizualne opore,…).
- Spodbujanje, razvijanje, urjenje šibkih področij, korekcija primanjkljajev.
Nekaj ur bomo namenili tudi korekciji s pomočjo računalnika, zato se bodo ure občasno izvajale tudi v računalniški učilnici.
V sodelovanju z razredničarko se po potrebi za posameznega otroka izdela IDPP, kjer se opredelijo otrokove težave ter predlagajo prilagoditve pri poučevanju ter ocenjevanju.
Zlatka Gazvoda
