Oktober je mesec požarne varnosti. Letošnje dejavnosti so potekale pod geslom Kliči 112. To je telefonska številka, ki jo pokličemo:

  • če potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih, jamarskih reševalcev, drugih reševalnih enot ali policije;
  • če opazimo, da gori, izteka nevarna snov, da je onesnažena voda, da grozi zemeljski ali snežni plaz, da so pretrgane električne ali telefonske žice ali če opazimo druge pojave, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali za varnost premoženja, kulturne dediščine in okolja;
  • če ob nesreči ali zvečani nevarnosti naravne ali druge nesreče potrebujemo informacije o motnjah pri preskrbi s pitno vodo, električno energijo in plinom, o motnjah v telefonskem omrežju ter o stanju snežne odeje v visokogorju.

Preverile smo, ali naši učenci poznajo to številko za nujne klice in če vedo, v katerih primerih bi jo poklicali. Vprašali smo nekaj učencev in izkazalo se je, da skoraj vsi poznajo to številko in tudi 113.

Na šoli se je 10. 10. 2018 oglasila sirena, ki je naznanila požar. Pognali smo se iz učilnic in se po dobro znanih poteh »umikali« na šolsko igrišče. Tudi letos smo opazili nekaj ozkih grl, npr. pred zbornico. Evakuacija pa se skoraj popolnima ustavila, ko smo prišli iz šolske stavbe, kar ni v redu, saj bi bilo v primeru požara ob šoli še vedno zelo nevarno. Na igrišči smo se prešteli in učitelji so sporočili število »rešenih« učencev ravnateljici in g. Tomažu Kosarju, ki skrbi, da je naša šola varnostno urejena v skladu z zakonodajo. G. Kosarju smo poslale nekaj vprašanj in prijazno nam je odgovoril-

Vprašanje: Kolikšen je še sprejemljiv čas za umik iz šole na zbirno mesto?

G. Kosar: V praksi so evakuacijski časi šole približno takega obsega kot vaša šola v rangu 2–5 minut.

Sicer pa se evakuacijski čas projektira tako, da se upošteva premikanje oseb z hitrostjo od 1 do 1,6 m/s (hitrejši so psihično in fizično zdravi ljudje, otroci in starejši so počasnejši)in se upošteva število razpoložljivih izhodov.

Potrebni čas umika je odvisen od zaporedja procesov, in sicer od:

  • časa od vžiga do odkrivanja požara,
  • časa od odkrivanja požarov do splošnega opozorila uporabnikom, da je potrebna evakuacija,
  • evakuacijskega časa, ki ima dve fazi:- čas pred začetkom umika (od trenutka, ko se uporabniki stavbe zavejo nevarnosti, do trenutka, ko se začnejo premikati proti izhodom), ki sestoji iz časa, potrebnega za prepoznanje nevarnosti, in časa, potrebnega za različne dejavnosti pred začetkom pomikanja proti izhodom, – čas, potreben za pot do varnega mesta (čas, ki ga uporabniki stavbe potrebujejo za premik na varno mesto).

Čas umika je seveda odvisen tudi od urejenosti evakuacijskih poti in vaj evakuacije!

Vprašanje: Kako bi lahko odpravili ozka grla, ki bi bila v primeru požara in panike še dodatna nevarnost?

G. Kosar: Ozka grla morajo nadzirati odgovorne osebe za evakuacijo in koordinirati dogajanje. Evakuacijo je potrebno imeti organizacijsko dodelano. Učencem je potrebno razložiti tudi pomen evakuacijskega načrta, uporabo, simbole in prikaz smeri umika po zelenih oznakah za smer umika. Učitelji morajo poskrbeti, da se učenci razvrstijo v kolono po eden in zapustijo učilnico takrat, ko jo zapusti zadnji učenec oz. učitelj.

Prostor skušajte zapustiti v koloni, po stopnišču upoštevajte dvovrstno razvrstitev in v primeru slabe vidljivosti hodite ob steni.

Vprašanje: Naša šola je stara 90 let. Ali je zaradi tega nevarnost požara večja?

G. Kosar: Težava starejših objektov je ta, da je običajno celoten objekt en požarni sektor. Kar pomeni, da se lahko požar in dim širi po celotnem objektu. Starejši objekti in večina slovenskih šol (tudi vaša šola) nimajo vgrajenih javljalnikov požara in ostalih tehničnih sistemov za odkrivanje in javljanje požara ter podpore v primeru izrednih razmer. Zato je izredni dogodek odvisen od organizacijske pripravljenosti zaposlenih, da situacijo obvladajo.

Vprašanje: V katerih prostorih morajo biti zaposleni in učenci najbolj previdni?

G. Kosar: Zaposleni in učenci morajo biti posebno pozorni v kuhinji, med laboratorijskimi vajami (kemija, tehnika, fizika) in v čajni kuhinji. Veliko pozornost je potrebno nameniti nadzoru prepovedi kajenja.

Vprašanje:  Koliko časa ste že varnostni inženir? Kaj vse sodi med vaše naloge? Kakšno izobrazbo zahteva vaš poklic?

G. Kosar: Študij na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani sem končal leta 2006, in sicer smer tehniška varnost. Pridobil sem naziv diplomirani varnostni inženir. Takoj po zaključku študija sem opravil oba strokovna izpita. Od leta 2007 sem zaposlen kot strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu na Slovenskih železnicah. Leta 2011 sem si uredil dopolnilno dejavnost in pričel z opravljanjem strokovnih nalog za številna podjetja po celi Sloveniji. Naj izpostavim, da imam med drugimi sklenjeno pogodbo tudi z Univerzo v Mariboru – Fakulteto za varnostne vede Ljubljana.

Delo inženirja za varnost pri delu obsega pregled delovnih priprav in naprav, izdelavo programov teoretičnega in praktičnega usposabljanja zaposlenih iz varstva pri delu in požarnega varstva, usposabljanje zaposlenih iz varstva pri delu in požarnega varstva, izdelavo navodil za varno delo, pripravo poročil o stanju varstva pri delu, požarnega varstva in ekologije, svetovanje in strokovno pomoč. Organizira meritve mikroklime, kemijskih škodljivosti, hrupa, osvetljenosti ter preventivne in periodične zdravstvene preglede zaposlenih. Izdeluje požarni red in požarne načrte ter elaborate o varstvu pri delu. Diplomirani varnostni inženir mora imeti končano zahtevano stopnjo in smer izobrazbe, splošni in posebni del strokovnega izpita iz varstva pri delu in splošni in posebni del strokovnega izpita iz požarne varnosti.

G. Kosar, hvala za izčrpne odgovore.

Zbrale in uredile: Luna Gorenc in Lucija Juvančič, 8. a, Lia Kotnik, 6. b