Anketo je bilo možno reševati preko šolske spletne strani. Želeli smo dobiti povratno informacijo o zadovoljstvu s šolsko prehrano od staršev/skrbnikov in učencev. K reševanju ankete smo pozivali starše/skrbnike preko eAsistenta in preko učencev. Odziv staršev je bil precej večji kot lansko leto, vendar še vedno nizek. Anketo je rešilo le 124 staršev. Število učencev je precej višje, saj jo je rešilo 320 učencev, kar nam da veliko bolj jasno sliko o njihovih željah in zadovoljstvu. Delež staršev, ki so zadovoljni s šolsko prehrano, znaša 55,6%, 9,7% je nezadovoljnih, ostali pravijo, da so delno zadovoljni. Učenci v 84,8% vedno ali skoraj vedno pojejo malico.

Iz analize anket, ki so jih rešili starši, lahko rečemo, da si za otroke želijo le zdravo prehrano brez hrenovk, pic, čokolina, čokoladnega namaza, paštet in podobnega. Želijo tudi popolno ukinitev sladkorja v šolski prehrani (čaj, sadni jogurt, sokovi). Prav tako so izrazili željo po še večji količini zelenjave, bioizdelkih, hrani kratkih transportnih poti, čim več sezonske hrane, več rib, ki bi bile manj mastne. Želijo razne vrste polnozrnatih žit. V jedi želijo vključevati še več različnega sadja in zelenjave, lokalno pridelane hrane in bioizdelkov. Izrazili so tudi željo po vegetarijanski in lakto-vegetarijanski prehrani. Nekateri starši so napisali, da je količina hrane premajhna.

Tudi mi želimo izboljšati šolsko prehrano s ponudbo bolj zdravih živil, vendar so želje in prehranske navade marsikaterega učenca drugačne. Kot vzgojno izobraževalna ustanova smo zavezani upoštevati Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Gabrijelčič-Blenkuš in sod., 2005), sprejete na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje, v katerih piše, da je pomembno, da upoštevamo tudi želje učencev. Njihove želje za malico so predvsem različno pekovsko pecivo, hrenovke, pleskavice, pice, čokoladni namaz in podobno, palačinke, jajca s slanino, piškoti. Prav tako imajo še vedno raje bele (nezdrave) vrste kruha, najmanj priljubljena jed pa je zelenjavni namaz. Mlečna hrana pa je med priljubljenimi in manj priljubljenimi med prvimi petimi izbirami.

Zaradi zgoraj omenjenega iščemo ubiramo srednjo pot. Želimo, da je hrana zdrava in da jo učenci tudi pojedo. Vsako leto naredimo korak k bolj zdravim prehranjevalnim navadam. Učencem ponujamo večinoma temne/polnozrnate vrste kruha (ajdov, ržen, črn, koruzen, pirin …), gluten v žitih pa se nam ne zdi sporen. V kosila vpeljujemo vedno več polnozrnatih jedi (rižote, testenine, enolončnice, ajdove žgance …), hrenovke in piščančje salame so manj mastne in označene z znakom Višja kakovost, Izbrana kakovost Slovenije ter so brez ojačevalcev okusa in umetnih barvil. Rogljičkov in krofov ne ponujamo za malico (le za pusta kot dodatek malici). Vse sladice, cmoke in svaljke izdelujejo kuharice same, pri tem pa pazimo na izbor in kakovost  sestavin. Vedno bolj pogosto ponujamo navadne jogurte, namesto bele kave in kakava raje ponudimo mleko. Čaje pripravimo popolnoma nesladkane. Na hodniku imajo učenci ves čas na voljo vodo iz pitnika. Sokovi za malico so 100% sadni sokovi, vključeni so tudi v malico ob dnevih dejavnosti, izvedenih izven šole. Pri kosilu ponujamo sadni nektar, ki je zelo razredčen z vodo (učenci imajo možnost izbrati samo vode). Pri malici vedno ponudimo sadje ali zelenjavo. V šolski jedilnici so vedno na razpolago različne vrste sadja. Seveda ob tem upoštevamo sezonskost. V deležu, ki nam ga dopuščajo javna naročila, kupujemo hrano tudi od lokalnih proizvajalcev, prav tako ponujamo bioizdelke v 10%, kot jih predvideva zakon. Zato, da učenci dobijo še več lokalno pridelane hrane, sodelujemo v slovenskem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk in evropskem projektu Šolska shema sadja in zelenjave ter Šolska shema mleka. Znotraj tega projekta lahko brez javnih naročil kupujemo lokalno pridelano hrano.

Učencem postrežemo tako velike obroke, kot jih predvidevajo smernice zdravega prehranjevanja. Če niso siti, pa lahko prosijo za repete. Za vegetarijanski jedilnik se ne bomo odločili, saj ga odsvetuje Združenje za pediatrijo Slovenske zdravniške zbornice.

Učenci in starši si želijo še več »zdravih zajtrkov« in izobraževalnih dejavnosti (delavnice, predavanja o zdravi prehrani). Med predlogi za izboljšanje kulture prehranjevanja so učenci tudi opozorili tudi na mirno in prijetno okolje med prehranjevanjem, umivanje rok, merjenje količine zavržene hrane, boljši nadzor nad ločevanjem odpadkov, ure bontona. Nekaterih predlogov staršev in učencev zaradi HACCP sistema, ki mora biti vzpostavljen v kuhinji, ne moremo izvesti (npr. 500 jajc na oko nikakor ne moremo pripraviti in razdeliti).

Namen projektov Tradicionalni slovenski zajtrk  in Zdrav zajtrk je ozaveščanje o pomenu zajtrka, lokalno pridelane hrane in pravilne izbire živil, primernih za zajtrk. Glavni namen obeh akcij pa je spodbuditi k rednemu zajtrkovanju doma.

Po zakonu ima šola opredeljene dejavnosti, s katerimi vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja učencev. To poteka redno v okviru pouka in dni dejavnosti ter preko projektov, kot so Šolska shema sadja in zelenjave in Šolska shema mleka, Tradicionalni slovenski zajtrk in Zdrav zajtrk. Na šoli je organizirana skupina za šolsko prehrano, v katero so vključeni tudi predstavniki staršev in učencev. Vedno pa smo veseli tudi vaših predlogov in pobud.

Za dodatne pojasnila o organizaciji šolske prehrane si lahko pogledate ppt predstavitev.

Maruša Brecelj, organizatorica šolske prehrane