BRALNA ZNAČKA V ŠOLSKEM LETU 2018/19

 

PRIPOROČILNI SEZNAMI KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO – OŠ Center

PRIPOROČILNI SEZNAMI KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO – Mali Slatnik

SPOMINSKI UTRINKI NA NEKATERE POMEMBNE OBLETNICE LITERARNIH USTVARJALCEV V 59. LETU BRANJA ZA BRALNO ZNAČKO

 

Knjiga je žlahtna dobrina, zato bodimo hvaležni vsem, ki s svojim ustvarjanjem polnijo strani tudi mladinske književnosti. Prav je, da se ozremo na tiste, ki ustvarjajo za nas. Vsaj nekatere pa ob njihovih življenjskih jubilejih v naši šolski knjižnici posebej izpostavimo.

Letošnjo bralno sezono oklepata vrhunski ilustratorki – 90-letnica rojstva akademske slikarke Marjance Jemec Božič in 80-letnica rojstva akademske slikarke Jelke Reichman. Med pesniki in pisatelji se bomo spomnili stote obletnice smrti Ivana Cankarja, 20. obletnice smrti Branke Jurca in 90-letnice rojstva Toneta Pavčka, počastili pa bomo tudi 80-letnico rojstva Svetlane Makarovič.

Akademska slikarka MARJANCA JEMEC BOŽIČ (16. 9. 1928)

Marjanca Jemec Božič bo svoj življenjski praznik dočakala le dan pred dnevom zlatih knjig. S svojimi ilustracijami je zaznamovala številne razpoznavne slikanice – naštejmo jih vsaj nekaj:

Ela Peroci: Pozabljene pravljice

Branka Jurca: Rdeči škorenjčki, Katka, stoj!, Čuj in Katka, Anča Pomaranča

Polonca Kovač: Jakec in stric Hladilnik, Deževen dan je krasen dan

Vida Brest: Prodajamo za gumbe, Mala Marjetica in gozdni mož

Leopold Suhodolčan: Piko Dinozaver, O dedku in medvedku

Miha Mate: Bosopeta druščina, Kurja vojska, Zmajčkov rojstni dan, Papagaj Bine

Tone Pavček: Juri Muri v Afriki, Juri Muri drugič v Afriki

Anja Štefan: Kotiček na koncu sveta, Gugalnica za vse …

Če natančno pogledate seznam z ilustracijami akademske slikarke Marjance Jemec Božič, ugotovite, da je številnim avtorjem ilustrirala po več del.

Pesnik TONE PAVČEK (29. 9. 1928 – 20. 10. 2011)

O pesniku Tonetu Pavčku  je dr. Helga Glušič zapisala: »Izjemno priljubljena je Pavčkova poezija za otroke. Posebnost je združevanje pravljičnih, fantazijskih in ljudskih prvin, s katerimi se približa otrokovemu načinu mišljenja in doživljanja.« Če boste pobrskali med zbirkami Juri Muri v Afriki,  Velesenzacija, Čenčarija, Marko na belem konju jaše, Prave (in neprave) pesmi, Besede za sladkosnede, Majhen dober dan, Majnice, Deček gre za soncem, Juri Muri drugič v Afriki, S črko čez Krko … , boste odkrili, zakaj je pesnik Tone Pavček primeren za vse generacije bralcev:

Pisatelj IVAN CANKAR (10. 5. 1876 – 11. 12. 1918)

Včasih slišimo: Le kdo bo bral Ivana Cankarja; Pehar suhih hrušk in Skodelica kave nista za današnji čas?! A vendar: Če hočemo spoznati življenje v preteklosti, je dobro poseči tudi po

Cankarjevih delih; tako bomo morda bolj cenili sedanjost, četudi še danes ni vsem otrokom lepo. Priporočamo, da vsak sam oceni, kako je Cankar še danes vreden branja, pa čeprav bo minilo že sto let od njegove smrti. Poskušajte med črticami Moje življenje najti tudi kaj zase.

 Pisateljica in pesnica SVETLANA MAKAROVIČ (1. 1. 1939)

Svetlana Makarovič je poleg Ele Peroci najbolj poznana pravljičarka. Dr. Igor Saksida je o njej dejal: »Značilnost pravljic Svetlane Makarovič so predvsem humor, upor zoper sleherno poučnost in pravila, hkrati pa prikaz prijateljskega sobivanja in strpnosti ter skrivnostnosti poetičnega živalskega ali pravljičnega sveta.« Ob branju nam zlepa ne zmanjka njenih pesniških zbirk in pravljic, ki je vsaka posebej uspešnica: Čuk na palici, Miška spi, Kosovirja na leteči žlici, Pekarna Mišmaš, Sapramiška, Kokokoška Emilija, Veveriček posebne sorte, Potepuh in nočna lučka, Tacamuca, Sovica  Oka…

Pisateljica BRANKA JURCA (24. 5. 1914 – 6. 3. 1999)

Pisateljica Branka Jurca je bila svoje dni edina ženska, po kateri se je imenovala bralna značka – tako so predlagali mladi bralci v zamejstvu. Skoraj ni bilo šole na vsem slovenskem prostoru, kjer ne bi pisateljica nastopila, saj so bila njena dela zelo brana. O sebi je napisala: »V največje

priznanje mi je, če sprejmejo otroci mojo knjigo za svojo.«

Poskušajte pobrskati po njenih delih – morda boste tudi današnji mladi bralci kakšno njeno knjigo sprejeli za svojo: Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti, Rdeči škorenjčki, Katka, stoj!, Rodiš se samo enkrat, Ko zorijo jagode, Špelin dnevnik, Anča Pomaranča, Snežaki v vrtcu, Dobra volja je najbolja …

 Akademska slikarka JELKA REICHMAN (23. 8. 2019)

So kakšni bralci, ki doslej še niste prebrali nobene zgodbe z ilustracijami akademske slikarke Jelke Reichman?! Njeni otroci so tako zelo razpoznavni in živi, saj riše za otroka v sebi in otroke v nas. Takšnih likov zlepa ne najdeš – to boste spoznali, ko boste pogledali v zelo skrčen seznam del, ki jih je pričarala priljubljena ilustratorka:

Dragotin Kette: Šivilja in škarjice – kar trikrat je umetnica zgodbi ustvarila drugačno podobo Kajetan Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri, Zmaj Direndaj, Pajacek in Punčka

Leopold Suhodolčan: Dvanajst slonov, Cepecepetavček

Josip Ribičič: Miškolin

Prežihov Voranc: Levi devžej

Srečko Kosovel: Medvedki sladkosnedki

France Prešeren: Povodni mož

Oton Župančič: Abeceda na polju in v gozdu

Tone Pavček: Prave (in neprave) pesmi

Zajček sivi nagajivi – priredila Kristina Brenkova

Janez Bitenc: Pesmice o sreči, Pisani klobuček, Ciciban poje …

 

Pojdimo brat – ne samo zaradi bralne značke, pač pa predvsem zaradi sebe!

 Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS,

           Jože Zupan, član programskega odbora