BRALNA ZNAČKA V ŠOLSKEM LETU 2017/18

 

SEZNAMI KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO – OŠ Center

SEZNAMI KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO – Mali Slatnik

SPOMINSKI UTRINKI NA NEKATERE POMEMBNE OBLETNICE PISATELJEV
V 58. LETU BRANJA ZA BRALNO ZNAČKO

Bralna značka ima za sabo že 57 let. To je najstarejša, a še vedno najbolj učinkovita oblika spodbujanja branja kvalitetnih mladinskih knjig.

Rojstni kraj bralne značke je na Prevaljah, kjer sta zamisel uresničila prof. Stanko Kotnik ter pisatelj Leopold Suhodolčan. Sprva je vsaka značka imela svoje ime – največkrat po pisatelju, ki je bil vezan na določeno pokrajino. Zato imamo že dolga leta navado, da se ob pomembnih življenjskih obletnicah spomnimo nekaterih pisateljev, pa čeprav niso pisali samo mladinskih del.

V letošnjem letu se bomo spominjali 140-letnice rojstva Otona Župančiča, se razveselili jubilantke Marlenke Stupica ob njeni devetdesetletnici, se spomnili 90-letnice rojstva Leopolda Suhodolčana, zaslužnega za širitev Bralne značke po vsem slovenskem ozemlju, ter 70-letnice rojstva Marjana Mančka in Matjaža Schmidta.

Pesnik OTON ŽUPANČIČ

(23. I. 1878 – 11. VI. 1949) je pokazal izredno pesniško in umetniško moč v svojih pesmih za otroke, saj pomenijo izjemen dosežek ustvarjalnosti v slovenskem književnem prostoru. Spodbude za svoje otroške pesmi je dobil v domačem družinskem življenju. Kaj bi brez Župančičevih knjig Sto ugank in Ciciban? In kaj bi brez Župančičevega Cicibana? Pesnik Tone Pavček je pred skoraj 50 leti dejal, da drugih pesnikov ni treba brati, saj imamo Župančiča. Mi pa danes pravimo: Ponovno se vrnimo k branju Župančičevih pesmi za otroke – ne bo nam žal!

 Slikarka MARLENKA STUPICA

(17. XII. 1927) je o sebi zapisala: »Pravljice sem že od nekdaj prebirala z velikim veseljem. Ko sem bila še otrok, sem bila hvaležna za vse, kar se je le dalo prebrati. Brala sem, še preden sem začela hoditi v šolo. Zelo rada sem imela pravljice bratov Grimm, ki so bile doma od kdove kdaj. Zelo so mi bile všeč tudi knjige za otroke, ki so takrat izhajale pri nas zelo poredko.«

Predolg bi bil seznam, če bi hoteli našteti vse knjige, ki jim je ilustratorka vdihnila življenje – zato omenimo le nekatere: Oton Župančič, Uganke, Kristina Brenkova, Mačeha in pastorka, Carlo Collodi, Ostržek, Grimm, Sneguljčica, Astrid Lindgren, Pika Nogavička, Ela Peroci, Moj dežnik je lahko balon, Tone Pavček, Kaj je najlepše, Leopold Suhodolčan, Kam se je skril Krojaček Hlaček

Marlenka Stupica je dobila številne nagrade – naj omenimo samo Smrekarjevo, Levstikovo in Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Pisatelj LEOPOLD SUHODOLČAN

(10. VIII. 1928 – 8. II. 1980)

Strokovnjaki o pisatelju Leopoldu Suhodolčanu pravijo, da se je uveljavil predvsem kot mladinski pisatelj, saj je napisal 40 knjig pripovedne proze za mladino, pisal je tudi gledališke, radijske igre in televizijske nadaljevanke …

Med najbolj znanimi in branimi so Piko Dinozaver, Cepecepetavček, Peter Nos je vsemu kos,  Deček na črnem konju, Skriti dnevnik, Naočnik in Očalnik. Pripoved Mornar na kolesu, ki je doživela več izdaj, pa je avtobiografska.

Prav je, da pisatelja Leopolda Suhodolčana večkrat počastimo, saj bi bilo gibanje Bralna značka brez njegove prizadevnosti v začetnih letih veliko manj razvejano.

Ilustrator MARJAN MANČEK

(3. I. 1948) se spominja začetkov: »Pogosto sem obiskoval mestno knjižnico v Novem mestu, doma pa sem užival ob branju sposojenih knjig in gledanju ilustracij. Med počitnicami sem s prijatelji risal prve stripe. Med študijem v Ljubljani sem se preživljal s slikanjem karikatur za slovenske in tuje časopise. Ob odraščanju mojih otrok ter spodbudah urednikov, pisateljev in pesnikov, sem se potem vse bolj posvečal ustvarjanju likovnega humorja za mlade bralce in gledalce. Delo na področju ilustracije, stripa in animiranega filma je tako postalo moj poklic.«

Del bogate zakladnice ustvarjanja, ki jih bogatijo Mančkove ilustracije so: Mojca Pokrajculja, koroška pripovedka, Slavko Pregl, Odprava zelenega zmaja, Josip Jurčič, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Niko Grafenauer, Pedenjped, Berta Golob, Žive besede, Marjan Manček, Abecedeževnik, Branka Jurca, Dobra volja je najbolja, Svetlana Makarovič, Veveriček posebne sorte, Miroslav Košuta, Basni kratke sape

Ilustrator Marjan Manček je bil nagrajen z Levstikovo nagrado za življenjsko delo in bil nominiran za Andersenovo nagrado.

Slikar MATJAŽ SCHMIDT

(7. II. 1948 – 29. IX. 2010) je avtor likovne podobe številnih del za mladino, med katerimi so najbolj znane:  Leopold Suhodolčan, Levi in desni klovn, Miha Mate, Leskova mladost, Berta Golob, Drobne zgodbe, Niko Grafenauer, Nebotičniki, sedite, Matjaž Schmidt, Nejčev prvi leksikon, Evelina Umek, Klatimaček Grof, Svetlana Makarovič, Kosovirja na leteči žlici, Tone Pavček, Starožitje

O sebi je hudomušno zapisal: »Ko rišem, sem potopljen v množico potrebnih in nepotrebnih stvari. Nered me ne moti. Moti me kvečjemu pomanjkanje prostora za še več nereda. Pogosto imam okrog sebe knjige z raznimi stvarnimi podatki, vendar samo za ‘pokušino’. Zelo hitro me namreč odnese v izmišljene prostore in pokrajine, tam pa, kot vemo, gre vse po mojih pravilih.«

Tudi Matjaž Schmidt je dobil Smrekarjevo priznanje in Levstikovo nagrado.

Dragi mladi bralci, tudi v novo šolsko leto – z BRALNO ZNAČKO!

 

.