V okviru Skupine za šolsko prehrano vsako leto izvedemo anketo, s katero preverjamo zadovoljstvo s šolsko prehrano in izbiramo predloge za izboljšanje le-te pri učencih ter njihovih starših/skrbnikih.

Anketo je bilo možno reševati preko spletne strani dva meseca. Želeli smo dobiti povratno informacijo o zadovoljstvu s šolsko prehrano od staršev/skrbnikov in učencev. Kljub temu da smo vabili  starše/skrbnike k reševanju preko e-asistenta, šolske spletne strani in preko učencev, je bil odziv staršev, ki so odgovorili na anketo, zelo nizek – le 1,76 %. Delež učencev je precej višji, znašal je 66,1%, kar nam da veliko bolj jasno sliko o njihovih željah in zadovoljstvu. Delež anketiranih staršev, ki so zadovoljni z šolsko prehrano, znaša 47,4%, 26,3% je nezadovoljnih, ostali pravijo, da so delno zadovoljni. 85,2% učencev vedno ali skoraj vedno poje malico.

Iz analize ankete, ki so jo rešili starši, lahko rečemo, da si za otroke želijo le zdravo prehrano brez hrenovk, pic, čokolina, čokoladnega namaza, paštet in podobnega. Želijo tudi popolnoma ukiniti sladkor v šolski prehrani (čaj, sadni jogurt, sokovi) in ga občasno nadomestiti s kokosovim sladkorjem in suhim sadjem. Drugim se zdi, da čaj ni dovolj sladek. Prav tako so izrazili željo, da bi bilo v obroke vključenih več stročnic, ne le kot sestavino v enolončnicah, omakah in solatah, kar že ponujamo, temveč tudi kot polpete in namaze za malico (fižolovi ali čičerikini namazi in polpeti). Želijo razne vrste polnozrnatih žit, med njimi naj bi bil poudarek na brezglutenskih žitih. V jedi želijo vključevati še več različnega sadja in zelenjave, lokalno pridelane hrane in bio izdelke.

Tudi mi si želimo vse to za naše učence, vendar so želje in prehranske navade marsikaterega otroka drugačne. Kot vzgojno izobraževalna ustanova smo zavezani upoštevati Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Gabrijelčič-Blenkuš in sod., 2005), sprejete na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje, v katerih piše, da je pomembno, da upoštevamo tudi želje učencev. Njihove želje za malico so predvsem palačinke, carski praženec, različno pekovsko pecivo, hrenovke, pleskavice, pice, čokoladni namaz, čokolino in podobno. Prav tako imajo še vedno raje bele (nezdrave) vrste kruha, popolnoma pa zavračajo namaze iz stročnic. Zaradi omenjenega iščemo srednjo pot. Učencem ponujamo v veliki večini temne/polnozrnate vrste kruha (ajdov, ržen, črn, koruzen, pirin …). Brezglutensko hrano ponudimo učencem pri intoleranci na gluten. V kosila vpeljujemo vedno več polnozrnatih jedi (rižote, testenine, enolončnice), hrenovke in piščančje salame so manj mastne in vsebujejo znak Varuje zdravje, burek je narejen brez hidrogeniranih maščob in z manj mastno skuto, pri kosilih vse sladice, cmoke in svaljke izdelujejo kuharice same, pri tem pa pazimo na sestavine in postopke. Pri pripravi obrokov uporabljamo kakovostna hladno stiskana olja. Vedno več ponujamo navadne jogurte, namesto bele kave in kakava raje ponujamo mleko. Čaje pripravljamo skoraj ali popolnoma nesladkane. Za malico ponujamo 100% sadne sokove ali vodo, ki jih seboj vzamejo na športne dneve, pri kosilu pa ponujamo sadni nektar, ki je zelo razredčen z vodo. Voda je po prenovi novomeškega vodovoda pitna ves čas. Nameščen imamo tudi pitnik. Pri malici ob obroku hrane vedno ponudimo različno vrsto sadja in zelenjave. V šolski jedilnici imajo učenci vsak dan na razpolago različne vrste sezonskega sadja. V deležu, ki nam ga dopuščajo javna naročila, kupujemo hrano tudi od lokalnih proizvajalcev, prav tako ponujamo bio izdelke v 10%, kot jih predvideva zakon.

Učenci in starši si želijo še več »zdravih zajtrkov« in izobraževalnih dejavnosti (delavnice, predavanja o zdravi prehrani).  Nekaterih predlogov s strani staršev in učencev zaradi HACCP sistema, ki ga moramo imeti vzpostavljenega v kuhinji, ne moremo izvesti.

Namen Tradicionalnega in zdravega zajtrka je ozaveščanje o pomenu zajtrka, lokalno pridelane hrane in naučiti otroke pravilno izbirati živila, ki so primerna za zajtrk. Glavni namen te akcije pa je spodbuditi k rednemu zajtrkovanju doma.

Po zakonu ima šola opredeljene dejavnosti, s katerimi vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja učencev. To poteka redno v okviru pouka in dni dejavnosti, preko projektov, kot so Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk in Zdrav zajtrk. Na šoli je organizirana skupina za šolsko prehrano, v katero so vključeni tudi predstavniki staršev in učencev.

Za dodatne pojasnila o organizaciji šolske prehrane si lahko pogledate ppt predstavitev.

 

Maruša Brecelj, organizatorica šolske prehrane