Pogovarjali sva se z vodjo šolske prehrane Marušo Brecelj, ki na OŠ Center skrbi, da jemo zdravo in kvalitetno hrano, pripravljeno v skladu z normativi in standardi za nabavo in pripravo hrane v slovenskih osnovnih šolah. Že nekaj let je na šoli učencem na razpolago različno sadje, več se ponuja tudi sveže zelenjave. Letos smo jedli že hruške, jabolka, slive, jagode, grozdje, kot dodatek k malici pa smo dobili tudi korenček, paradižnik, papriko in še kaj.

Vprašanje: Kakšen je pomen projekta Shema šolskega sadja?

Ga. Brecelj: Namen je povečati količino svežega sadja in zelenjave, ki ga šolska kuhinja nudi in je pridelano v lokalnem okolju – torej je pridelano na okoliških kmetijah. Učenci naj bi ga pojedli čim več, ker sadje in zelenjava vsebuje veliko vitaminov, mineralov, vode in vlaknin, kar je vse pomembno za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Eden od ciljev je tudi omogočiti vsem otrokom v Evropi enake možnosti za zdravo prehranjevanje. V tem tednu ste dobili slovenske jagode iz okolice Krškega. Verjetno jih sicer vsi učenci naše šole ne bi kupili in jedli.

Vprašanje: Kdo pa je pobudnik te akcije?

Ga. Brecelj: Shema šolskega sadja je financirana od Evropske unije. Ta evropski projekt pa spodbuja tudi naše Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za zdravje. Z veseljem se je vključila tudi naša šola, tako da že kar nekaj let usmerjamo učence in tudi starše k zdravemu prehranjevanju.

Vprašanje: Kdo dobavlja sadje?

Ga. Brecelj: Sadje in zelenjavo dobavljajo različni lokalni ponudniki. Več jih je, ker nabavljamo različno sezonsko sadje v kar precejšnjih količinah. Letos ste že večkrat dobili hruške, sem in tja dobimo jagode, kasneje boste dobili tudi lešnike in orehe. Pozimi pa največkrat ponudimo jabolka!

Vprašanje: Ali šola lahko sama izbira sadje?

Ga. Brecelj: Lahko, vendar se moramo strogo držati pravil: sadje in zelenjava morata biti sezonska in lokalno pridelana, ananasa ali banan torej ni v projektu Shema šolskega sadja. Sadje ne sme biti predelano, t. j. konzervirano, sladkano, soljeno ali praženo, lahko pa je sušeno, npr. naravno sušeni krhlji ali lešniki se smejo uvrstiti v Shemo.

Vprašanje: Katero sadje učenci najraje jedo? Zdi se mi, da so na prvem mestu jagode.

Ga. Brecelj: Sadje, ki ga prvič ponudimo, gre zlahka »v promet«. Če se ponudba ponovi, je navdušenja že manj. Ko spomladi dozorijo češnje, ste učenci navdušeni, kasneje pa vsakič manj. Podobno se je spomladi zgodilo z jagodami. Včasih pa pri novih manj znanih vrstah sadja, npr. pri kakijih, traja nekaj časa, da se učenci navadite.

Vprašanje: Kdaj učenci lahko vzamemo sadje?

Ga. Brecelj: To sadje je namenjeno čisto vsem otrokom na šoli. Po navadi je del malice, sicer pa je dostopno skozi celo dopoldne v veliki jedilnici pri kuhinji.

Vprašanje: Kaj pa naredite s sadjem, ki ostane?

Ga. Brecelj: Vse se porabi! Ničesar ne zavržemo! Nekatero bolj obstojno sadje, jabolka in hruške na primer, lahko ponudimo večkrat. Pustimo ga na hodniku in otroci ga vzamejo, preden odidejo domov, prav pride tudi v podaljšanem bivanju. Veseli me, da ni nobenega sadja, ki bi ga učenci res zavračali. Morda ste malo manj navdušeni nad zelenjavo, ki je dodatek malice – nastrgan korenček diši le nekaterim učencem. A če bomo vztrajali, se bo tudi to spremenilo!

Hvala za pogovor.

 

Zala in Neža Ilovar, 8. c